Strrinjam se z vsemi. Verjamem, da pri nas kinološka kultura še ni dovolj razvita za to, a kaj naredimo za to, da bi bila? Kultivirana manjšina kritizira nekultivirano večino, a vedno se vse ustavi pri kritikah. Koliko se jih trudi nekultivirano večino ozaveščati, koliko se jih trudi za vzpostavljanje zakonodaje, da bo denimo pobiranje iztrebkov prekršek in da se bo sankcioniranje tega izvajalo in da bo to tudi nadzorovano?
Razloge proti lahko najdemo za karkoli, a kaj naredimo s tem? Nič.
Sama pa raje iščem možnosti, kako bi bilo nekaj vseeno možno, bolje se mi zdi iskati možnosti, da bo manjšina vseeno dosegla nekaj kot pa da bo prikrajšana zaradi nekultivirane večine, kot je to pogosto pri nas ... Strinjam se s pobudo, da bi bil takšen park namenjen preverjenim lastnikom. lahko bi bilo zasebno ali občinsko zemljišče, zdelo pa bi se mi pozitivno, da bi bilo zastonj, ne pa, da bi bilo treba plačevati. Javni prostori, kamor bi lahko prišel vsak vzgojen lastnik, kinološka društva so družbice zase in posameznik se težko vključi tja.
Namen bi bil ukvarjanje s psom, ne kofetkanje z drugimi, kot je bilo napačno mišljeno ...
Ne vem, morda pa Slovenija res ni in ne bo zrela za to?
Glede varstva živali na domu - hja, cehovske solidarnosti ni in vprašanje, če kdaj sploh bo. Nobene preglednosti ni nad tem, kdo dela dobro in kdo ne, obenem je vedno več razne nelojalne konkurence v obliki študentov in prostovoljcev, ki delajo po dumpinških cenah, s tem nižajo kvalitetno, strežejo večinskem vrednotam ljudi, ki jih zanima le cena in ne kvaliteta. Zato dvomim, da bo ta poklic kdaj pri nas res spoštovan in temu ustrezno plačan. Vsaka čast redkim firmam, ki jim (morda) gre.
Tako sem našla le eno firmo, ki očitno dela kvalitetno in ki bo podedovala moje stranke. Letos se selim na drugi konec Slovenije, z delom bom poskusila tudi tam. (No, za vsak slučaj bom imela še kakšno dodatno dejavnost). Ne le v Ljubljani, vsepovsod bo treba ljudem dopovedovati, da je bolje, da plačajo tistih nekaj evrov, da se sprehodi psa, kot pa da pes vse dni sam čepi v pesjaku. Za večino psov, kar jih vidim okrog, itak ne vem, zakaj so si jih lastniki sploh nabavili.Aja, zato, ker je lep. (Pes, namreč.) Zato, ker ima tudi sosed psa. Zato, ker so si ga otroci zaželeli. Zato, ker rabimo čuvaja za hišo. Khm, sami pravi razlogi za to, da nabaviš psa. A to je že druga zgodba.
Tetra1212, zaenkrat poskusi s sprehajanjem čist tako, na izi. Počasi in boš videla, kako bo. Medvode in del Gorenjske - morda pa bi šlo? Langsamundziher ... Oglaševanje je po svoje res problem, a trgovine za živali ter veterinarske klinike niso problem. Nujno bo, da boš dosegljiva na spletu. Glavno je, da opedenaš v glavi, da boš res ok in zanesljiva, da za druge poskrbiš vsaj tako dobro kot za svoje. Če ti določene živali "ležijo" bolj, se toliko bolj potrudi pri drugih. Moja prioriteta so mačke.

Če bi živela v razviti tujini, bi lahko bila specializirana le zanje, pri nas je to sanjarija. Psov nimam nič manj rada, le znanja imam o njih nekaj manj, a ga počasi pridobivam. Pomembno je, da vem, da se znanje da dobiti, čuta pa ne.
Aja, še tole - ljudje imamo itak pravico in dolžnost, da pomagamo živali, in če smo tiho in ne storimo ničesar, smo moralno sostorilci dejanja. Zato kar kliči inšpekcije. Z njimi imam res pisane izkušnje, a to je že druga zgodba in o tem raje po ZS, če bo treba.