Pasji poklici

Dolgo, dolgo nazaj, več kot tisoč let, več kot petnajst tisoč let, so psi živeli v gozdovih, v svojih krdelih, tako, kot zdaj živijo volkovi. V človeških bivališčih so našli hrano in so zato prihajali vedno bliže. Ljudje so ugotovili, da imajo psi super nos in hitro izsledijo živali, s čimer jim lahko pomagajo pri lovu. Zato so pse udomačili. 

Vsak, ki je psa posvojil, ga je vzgojil po svoje, glede na to, za kaj ga je potreboval. Prav tako pa njegove mladičke in mladičke njegovih mladičkov. Tako so sčasoma nastali psi, ki so bili drug drugemu podobni in so opravljali enake naloge. Nastale so pasme. Glede na pasme se psi razlikujejo po tem, kakšni so videti, in po tem, kakšno delo so vajeni opravljati. Zato so različni tudi po značaju, torej po vedenjskih lastnostih. Zaradi različnih nalog pa se razlikujejo tudi po videzu. Majhen kuža težko pazi hišo, saj ga zaradi velikosti nihče ne vzame resno, težko pa tudi pazi na velike živali ali vleče sani in celo prenaša tovore. Prevelik in pretežek kuža pa težko šviga med vsemi ovirami v gozdu in pomaga pri lovu na divje živali, še posebej težko pa se splazi v majhno luknjo za lisico. Zato se kužki razlikujejo po velikosti. Po videzu pa se razlikujejo tudi zato, ker bivajo na različnih krajih. Kuža s kratko dlako bi težko preživel v mrzlih krajih. Kužku z zelo dolgo dlako pa bi bilo v toplih krajih prevroče. Videz kužka je torej prilagojen tudi vremenskim razmeram.


Ko so ljudje začeli potovati po svetu, so v drugih krajih odkrili pse, ki so jim bili všeč in so jih odpeljali s seboj domov. Tako so se kužki začeli seliti po svetu. Ko so se mešali med seboj, pa so nastajale tudi vedno nove pasme. 

 

Več o tem v aprilski številki revije Moj pes (letnik 2015)