Nemški ovčar

Čeravno se je slovenska kinologija čisto v začetkih kinologije v srednji Evropi polegla pri lovcih, s ptičarji in goniči, jo je v prvem obdobju in tudi še dolgo potem, vse do danes, najbolj zaznamoval nemški ovčar. Dolga desetletja mu ni mogla konkurirati nobena druga pasma, pa tudi še danes je na vrhu vseh lestvic, čeprav se je že marsikaj spremenilo in na svetu skoraj ni pasme, ki ne bi bila zastopana tudi na Slovenskem. Bolj realen postaja pogled na nemškega ovčarja kot nekoč, ko je marsikje veljal za statusni simbol. Zlasti delovna linija je v rokah pravih ljubiteljev in poznavalcev pasme, razstavna pa tudi še vedno koraka z visoko dvignjeno zastavo.

Zlasti razstavni različici, ki jo je ta čas že mogoče tako rekoč na daleč ločiti od manj številne delovne, se je zgodilo, da se je število legel in mladičev skoraj prepolovilo. To je podatek, ki kaže, da je pasma na dobri poti »ozdravljenja«, nove krepitve, manj je komercialna kot svojčas.

Z delovno linijo pa se nemški ovčar spet uspešno kosa s sorodnimi pasmami, predvsem z belgijskimi in nizozemskim ovčarjem. Te pasme so ga prehitele pri oboroženih silah in policijah številnih držav v obdobju, ko je razstavni lepotec postajal pretežak in premalo okreten za vse bolj zahtevno delo pri vojskah in policijah. Ker gre za izrazito delovno pasmo, je bil nemški ovčar vedno zelo odvisen od policij in vojsk, ki pa jih razstavna prihodnost pasme res ni prav nič zanimala.

Po drugi vojni vse na novoMP_Pasma_m (6)

Precej let je minilo, da so v državah, ki so bile zmagovalke v drugi svetovni vojni, sprejeli nemškega ovčarja za »svojega psa«. Ko se je proti koncu petdesetih let to vendarle zgodilo, je nemški pes na mah postal najbolj priljubljena pasma na svetu. Največ jih je v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Franciji, Južni Afriki in Avstraliji, veliko pa v vseh evropskih državah. Ni je celine, kjer ne bi cenili nemškega ovčarja.

Nemškemu ovčarju so kasneje našli še druge zaposlitve. Postal je pomočnik invalidom, imajo ga za enega izmed najbolj zanesljivih lavincev, dela kot reševalec izpod ruševin, filmski producenti pa ga hvalijo kot najbolj hvaležnega sodelavca na štirih nogah. Športniki iz kinoloških vrst so prav v nemškem ovčarju našli doslej še vedno daleč najbolj uspešnega partnerja za svoje uveljavljanje v policijsko-vojaških kinoloških disciplinah (sledenje, poslušnost, obramba), pa tudi v agilityju se je zelo izkazal.