Ali lahko vzgojimo vsakega psa

MP_Tema_meseca-(4)

Ali lahko vzgojimo vsakega psa, je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi novopečeni skrbniki? Še zlasti tedaj, ko začne mladi štirinožec povzročati težave in ne najdejo izhoda, kako jih odpraviti. Vzgojimo lahko seveda vsakega psa, ostajajo pa vprašanja, v kolikšni meri, s kakšnimi metodami, kaj želimo in pričakujemo … Način oziroma pristop in količina v vzgojo vloženega truda je odvisna od pasme, individualnih lastnosti psa, naših kinoloških izkušenj in od tega, kakšne so naše predstave o vzgojenem psu.

Skrbniki imajo različne predstave in mnenja o vzgoji oziroma o vzgojenosti svojega psa. Nekateri želijo imeti štirinožca, ki bo ubogal na vsak migljaj, drugi takšnega, ki bo živel malce bolj svobodno ali kar tako, kot mu velevajo njegove naravne psihične lastnosti. So skrbniki, ki v vzgojo vložijo veliko truda, poiščejo tudi strokovno pomoč in se nasploh s psom veliko ukvarjajo. Kot nasploh v življenju tudi pri vzgoji psov nobena skrajnost ni dobra, s štirinožcem se je treba ukvarjati sistematično, po korakih, z bolj ali manj jasnim programom, vedeti moramo, kaj sploh hočemo doseči. Osnovno in poglavitno je: z vzgojo poskrbimo in dosežemo, da se bomo v sožitju s psom prijetno počutili mi in štirinožec z nami.

Dandanes vsi živimo v bolj ali manj urbaniziranem okolju, prostor si delimo z drugimi ljudmi, s psi in s številnimi zunanjimi dejavniki, ki vplivajo tudi na vedenje in odzivanje našega psa. Vsekakor moramo svojemu psu postaviti določene meje in omejitve. Treba ga je naučiti vedenja v različnih okoljih in primernega odzivanja na zunanje dražljaje. To lahko dosežemo z dosledno, svojemu psu prilagojeno vzgojo, z njo pa moramo začeti takoj, ko pride pes v hišo.

Vzgojen pes je:

  • prijazno ravnodušen do ljudi in sovrstnikov, ne preganja mačk, kokoši in divjadi;
  • tudi v kočljivih okoliščinah vodljiv in ubogljiv, odziva se na povelje prepovedi;
  • prihaja na klic tudi v kočljivih okoliščinah;
  • sobno čist, ne dela škode v hiši ali na vrtu, ne prosjači pri mizi in ne »krade« hrane;
  • vodljiv na povodcu, se pravi, da ne vleče po svoje;
  • v hiši povsem miren, ko ga pustimo samega, ne laja, ne cvili …

Poleg splošnih vzgojnih pravil se je treba z vsakim psom ukvarjati individualno, upoštevati je treba njegove psihične lastnosti, pasemsko pripadnost, ne nazadnje pa tudi znanje in spretnost tistega, ki se z vzgojo ukvarja.