Kako se psi učijo?

Znanost je šele na začetku raziskav o sposobnostih pasjih možganov, o tem je namreč še veliko neznank. V temi meseca bomo razložili, kakšne umske zmogljivosti ima pes pri povezovanju stvari, kakšne so njegove učne sposobnosti in kako lahko to uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Odgovor na vprašanje, kako se psi učijo, je treba osvetliti iz več zornih kotov. Čeprav smo prevzeti nad sposobnostmi svojega psa, je prav, da dobimo malce globlji vpogled v njegove umske sposobnosti. Prav je, da razumemo, v kakšni obliki in na kakšen način se psi učijo. S tem bomo lahko svojemu štirinožnemu prijatelju bolj učinkovito dopovedali, kaj od njega pričakujemo in kako se mora obnašati. S tem bo naše poučevanje psa bolj kakovostno, hkrati pa se bomo izognili psihičnemu preobremenjevanju, kar ni tako redek pojav.

Nezavedno navajanje na novosti

Vsak skrbnik ve: če je pes stalno izpostavljen določenemu hišnemu zvoku, se bo nanj sčasoma navadil in bo nanj postal povsem ravnodušen. Ko bo prišel mladiček v hišo in bomo vključili sesalnik za prah, bo morda malce vznemirjen, kmalu pa ga zvok ne bo več motil. Pse lahko navajamo na različne dražljaje iz okolja, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, to obliko poučevanja pa imenujemo habituacija. Na dražljaje se navajajo nezavedno, se pravi, da se psi (kot tudi druga visoko razvita živa bitja) navadijo na dražljaje, s katerimi se pogosto srečujejo. Vse to pa ob predpostavki, da dražljaji niso preveč izraziti ali celo ogrožajoči. Če se bo, na primer, pes bal zvoka sesalnika za prah, smo zelo verjetno ravnali napačno ob prvem stiku psa z zvokom tega gospodinjskega aparata. Na zvok bi ga morali navajati postopoma, predvsem pa sprva iz primerne razdalje in tako, da bi bil ob tem s psom nekdo, ki mu štirinožec zaupa. Ko se pes navadi na zvok iz večje razdalje, ga približujemo …

Pes bo do dražljajev iz okolja ravnodušen le, če se bo ob prvih srečanjih z njimi dobro počutil. Ravnodušnost do dražljajev je funkcionalno povezana z varčevanjem z energijo. Način odzivanja na dražljaje pa ni nekaj stalnega. Če se, na primer, pes dlje časa z določenim dražljajem ne bo soočal, bo lahko njegov odziv drugačen, kot je bil pri prejšnjem srečanju. Zato moramo biti še zlasti pri srečanju psa z močnejšimi dražljaji primerno previdni.

Pes se najbolje uči:

  • v okolju, kjer bo sproščen in vsaj na začetku brez motečih dejavnikov:
  • kolikor je mogoče v igri;
  • v povezavi z vidnimi znaki, ne zgolj s povelji;
  • postopoma, z majhnimi koraki;
  • z veliko ponavljanja;
  • s pozitivno motivacijo …

MP_Tema_meseca-(28)