Baza pasjih in mačjih krvodajalcev

vir: www.tackadaruje.si
V Sloveniji nimamo veterinarske krvne banke, zato je oskrba s krvjo za transfuzije povsem odvisna od živali – krvodajalcev, katerih lastniki so pripravljeni pomagati, ko nastane potreba po krvi. Od letošnjega marca je aktivna baza ‘Tačka daruje’, kamor je trenutno vpisanih 30 krvodajalcev, psov in mačk, ki so preverjeni in imajo določene krvne skupine. Če vaš pes ustreza vsem pogojem, razmislite o tem, da bi postal pes krvodajalec. Tudi zato, ker nikoli ne vemo, kdaj bo naš ljubljenček potreboval pomoč …

Krvna skupina je pomembna!

Kot pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije, je eno najbolj pogostih vprašanj lastnikov potencialnih krvodajalcev – ali imajo tudi psi krvno skupino? Imajo in njihova določitev je nujno potrebna, saj je sistem krvnih skupin pri psih nekoliko drugače kot pri ljudeh. Od ljudi in tudi mačk je ena najpomembnejših razlik ta, da v serumu večinoma nimajo naravno prisotnih protiteles proti drugim krvnim skupinam. Protitelesa se začnejo tvoriti šele v stiku z neustrezno krvjo – torej, če pes, ki nima prisotnega antigena DEA 1, dobi transfuzijo krvi, kjer je ta antigen prisoten. Prejemnikov organizem se tako odzove na tuje antigene s tvorbo protiteles. Iz tega dejstva izhaja napačno prepričanje, da lahko pes prvič v življenju dobi katerokoli transfuzijo. V tem primeru takojšnje transfuzijske reakcije sicer res ne bo, lahko pa prejemnik nekompatibilne krvi v roku 1–2 tednov ustvari dovolj protiteles, do pride do pozne transfuzijske reakcije. Poleg tega pa seveda z aplikacijo DEA 1 pozitivne krvi povzročimo tvorbo protiteles pri DEA 1 negativnem prejemniku, zaradi česar bo lahko imela žival težave ob naslednjih morebitnih transfuzijah.

Določitev krvne skupine prejemnika in krvodajalca je torej nujno potrebna. »Na tržišču obstajajo različni testi za določanje krvnih skupin pri psu, ki so lahko dostopni tudi veterinarjem v Sloveniji, so cenovno ugodni, hitro izvedljivi in zelo preprosti za uporabo. Zato ni prav nikakršnega razloga, da tako dajalcem kot prejemnikom transfuzije ne bi mogli določiti krvne skupine,« pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije.


Kakšen pes je primeren za krvodajalca?

  • več kot 25 kg
  • starost od 1 do 8 let
  • priporočljiv vitek vrat, ni pa nujno potreben
  • zdrav, v dobri kondiciji
  • priporočljiva mirna narava
  • redno cepljen, dobiva zaščito proti notranjim zajedavcem
  • zaščiten proti srčni glisti
  • brez predhodnih transfuzij

Postopek odvzema krvi

Če pes izpolnjuje osnovne pogoje (v okvirčku), potem je primeren za krvodajalca. Psu se lahko vzame največ 15 do 20 ml krvi na kilogram telesne teže, najpogosteje na 3 do 4 tedne. »Najlažje in najhitreje je, da kri jemljemo iz jugularne vene na vratu. Odvzem poteka s pomočjo gravitacije in krvnega tlaka v komercialno dostopne zaprte zbiralne sisteme za odvzem krvi. Odvzem 450 ml krvi iz jugularne vene pri večjem psu tipično traja manj kot 10 minut, pri čemer mora žival mirno ležati na boku, kar poslušne živali z mirnim karakterjem večinoma tolerirajo v prisotnosti lastnika brez uporabe pomirjeval,« so zapisali Veterinarski zbornici Slovenije, pri tem pa poudarjajo, da odvzem krvi ne pusti nikakršnih posledic na dajalcu. Za kakšen dan pa vseeno odsvetujejo večjo fizično aktivnost.

Najpogosteje se kri potrebuje v urgentnih situacijah

Urgentne situacije so tiste, ko se najpogosteje hitro potrebuje kri – ko v ambulanto pridejo živali, ki na primer močno krvavijo zaradi avtomobilske nesreče, ali so se denimo zastrupile s podganjim strupom, ki povzroča motnje pri strjevanju krvi. Takrat običajno ni časa za poglobljene laboratorijske raziskave, zato je baza pasjih krvodajalcev, ki imajo vnaprej določeno krvno skupino (in izvedene vse preiskave) tako pomembna. Samo na ta način se lahko v urgentni situaciji hitro in brez izgubljanja dragocenega časa dobi ustreznega krvodajalca.

Vir in več informacij: www.tackadaruje.si