Vsakih par mesecev na medmrežju pricurljajo na dan rezultati, dokazi ali posnetki evidentnega mučenja živali. Potem, ko si še nismo čisto opomogli od prizorov s človeškimi zdravili zastrupljen mucke Dori, nas v zadnjih dneh spet pretresata kar dva primera hudega mučenja psov.
Vsa taka dejanja najstrožje obsojamo in ne moremo razumeti, kaj človeka privede do tega, da se tako kruto znese nad nedolžno živaljo.
Društva za zaščito živali, žal, nimamo nikakršnih pristojnosti za ukrepanje, lahko le osveščamo in opozarjamo ter spodbujamo ljudi k prijavam.
Kakršnokoli mučenje živali je kaznivo dejanje. Zakon o zaščiti živali pravi, da je to »vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju«. Omenjeni člen kot mučenje živali prav tako šteje nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali.
Nadzorstvo nad izvajanjem Zakona o zaščiti živali in na njegovi podlagi izdanih predpisov, lahko neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, vsak od teh v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.
V primerih suma na mučenje živali se morajo tako ljudje obrniti neposredno na policijo ali na veterinarsko inšpekcijo, ki spada pod Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Samo oni so pristojni za preverjanje prijav in imajo ustrezna pooblastila za ukrepanje.
Nadzorstvo nad izvajanjem nekaterih določb tega zakona pa ima poleg že navedenih služb tudi policija, ki mora ukrepati ob kršitvah določb. Njena naloga je, da po Zakonu o zaščiti živali obravnava prekrške, ki so v njeni pristojnosti, in po Kazenskem zakoniku obravnava kazniva dejanja mučenja živali.
Vendar pa se v praksi (pre)pogosto zgodi, da policija ne ukrepa, izgovarjajo se ne to, da nimajo pristojnosti, prijave je kljub vztrajnosti skoraj nemogoče podati. Da je dogodek vsaj nekje zabeležen, je tako morda še najbolj učinkovita pisna prijava kaznivega dejanja ali e-naznanilo kaznivega dejanja preko spleta.
Nujno bi bilo, da pričnejo pristojne institucije dosledno preganjati tovrstna kazniva dejanja, jih raziskovati, najti storilce in jih tudi kaznovati, ne pa iskati izgovorov za hudo malomarnost ter ubojev živali razglašati za “splet nesrečnih okoliščin”.
Kazenski zakonik sicer za kruto ravnanje z živalmi predvideva denarne, za hujše oblike mučenja živali pa tudi zaporno kazen, ne zajema pa uboja na mah oz. neupravičene usmrtitve živali.
Predvidene kazni poleg kaznovalnega učinka nimajo nobenega odvračalnega, vzgojnega ali preventivnega efekta. Zelo malo verjetno je, da bo kateri od teh ukrepov povzročil, da bo storilec v prihodnje z živalmi ravnal drugače.
Redko izrečene kazni, zapor odslužijo z delom v splošno korist
Tudi sicer so najvišje kazni le redko izrečene, po navadi jo storilci odnesejo le z manjšo denarno kaznijo. Tudi v primerih, ko je za storilce izrečena zaporna kazen, le-te pogosto odslužijo z delom v splošno korist.
Morda se še kdo spomni odmevne afere s kmetije v naselju Podgora nad Kotljami na Koroškem, na kateri je uradni veterinar v nadzoru, izvedenem na podlagi prijave, odkril osem poginulih glav goveda, zelo slabe higienske razmere v hlevu in več drugih kršitev. Lastnica kmetije se je pokesala, krivdo priznala, obžalovala in sklenila sporazum s tožilstvom, ki ji je za kaznivo dejanje mučenja živali izreklo osemmesečno zaporno kazen. Odslužila jo je z delom v splošno korist.
Ali pa Možganovih krav, ki so bile kljub evidentnemu zanemarjanju, po odvzemu vrnjene kmetu.
Pa z lopato pobitih mačk v kampu Menina, psa, ki ga je osebek vlekel z motorjem dokler ni poginil, do kosti izstradanega kužka Baluja, mini mucke Dori, ki so jo “rešitelji” zdravili s človeškimi zdravili, ter vseh ostalih krutih zgodb, ki so se končale s klavrnimi epilogi.
Za povišanje kazni
V našem društvu se zavzemamo za prioritetno spremembo Kazenskega zakonika, ki bi povišal kazni za mučitelje in nepotrebno trpinčenje in smrt živali opredelil kot kaznivo dejanje. Lanskoletno peticijo za spremembo Kazenskega zakonika, je v samo enem tednu podpisalo več kot 15.000 državljanov, ki jim ni vseeno.
Za primer, na Hrvaškem so letos začele veljati spremembe kazenskega zakonika, ki uvajajo višje kazni za mučenje živali. Kot kaznivo dejanje po novem določajo tudi zapustitev živali s predvideno zaporno kaznijo do enega leta.
Nujne bi bile višje denarne in zaporne kazni ter uvedba dodatnih sankcij za kazniva dejanja mučenja živali in sicer takojšen odvzem živali, začasna oz. stalna prepoved imetništva živali, obvezna psihiatrična oz. psihološka obravnava mučiteljev živali, opravljanje družbenokoristnega dela v prid živalim ter vključitev v izobraževalne programe. Nove sankcije bi sodišče nalagalo poleg obstoječih denarnih in zapornih kazni, primerno glede na naravo in težo kaznivih dejanj.
Mučitelji živali ne dobijo prepovedi imetja nove živali
Velika pomanjkljivost naše zakonodaje je tudi v tem, da ne ponuja pravne možnosti, ki bi mučiteljem živali preprečila nakup ali posvojitev novih živali, kar bi preprečilo ponovna slaba ravnanja, zanemarjanja, izživljanja in druge zlorabe. V mnogih državah, kjer je prepoved imetništva živali zakonsko dovoljena ali celo predpisana, se je izkazala kot eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje ponovnih prekrškov. Ko je oseba obsojena zaradi mučenja živali, lahko sodišče obdolžencu za določen ali nedoločen čas prepove lastništvo ali posest katere koli živali. Nasilnežu se tako omeji dostop do živali, posledično pa se zmanjša tudi možnost ponovitve dejan(ja).
Predpogoj za vse pa je seveda, da institucije in vzvodi, ki jih le-te imajo, delujejo. Inšpekcija, policija, redarstva in na koncu tudi sodišča, morajo v vseh primerih neprimernih ravnanj, mučenj in nepotrebnih ubojev živali nemudoma ukrepati. Vendar prepogosto ne opravijo svojega dela tako kot jim veleva zakonodaja.
Kazniva dejanja vse prepogosto ostajajo nesankcionirana, primeri neraziskani, storilci neodkriti oz. so v najboljših primerih izrečena opozorila ali bizarne globe, storilci pa mirno nadaljujejo s početi zaradi katerih živali trpijo in v mukah umirajo.
Nova pobuda vložena Ministrstvu
Včeraj je bila na Ministrstvo za pravosodje ponovno vložena pobuda za spremembo definicije kazenskih določb mučenja živali in povišanje kazni za mučitelje. Držimo pesti, čeprav se ne nadejamo uspeha.
Pravijo, da se veličina naroda kaže v njegovem odnosu do živali … Na vseh nas je, da pokažemo kako veliki smo v resnici.
