Zavrnjen predlog novega Zakona o zaščiti živali

Danes je na seji Odbora za kmetijstvo 8 poslancev ZAVRNILO predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti hišnih živali, ki ga je pred nekaj meseci na Državni zbor vložila poslanska skupina SD (Meira Hot).

Še vedno bomo lahko priča žalostnim prizorom psov, ki so celo življenje priklenjeni na verigo ali zaprti v boksih, brez ustrezne oskrbe. Še vedno si bomo lahko postavljali vprašanja, kako bi lahko pomagali vsem tem nič krivim psom, ki jih njihovi skrbniki obsodijo za zločin, ki ga nikoli niso storili in jih doživljenjsko priklenejo na verige. Še vedno bomo lahko le nemočno opazovali krivico, ki se jim dogaja vsak dan.

Če bi se teh osem poslancev zavedalo, da to niso zgolj psi, ki služijo svojemu namenu, za varovanje premoženja, temveč so to bitja z dušo in srcem, ne bi nikoli imeli srca pritisniti na gumb »proti«.

Vsa spoznanja, ki so se zadnja desetletja tudi preko raziskav potrjevala, nakazujejo na izjemne sposobnosti psov in njihove potrebe, kažejo na to, da pes za svoj zdrav obstoj potrebuje gibanje, druženje, socializacijo in nenazadnje ljubezen.

Kakovost bivanja psa v naši državi, glede na odločitev 8 poslancev, ni bistvenega pomena. Psi bodo tako še vedno veljali za tretjerazredne člane družbe, ki jih lahko lastnik izkorišča za svoje potrebe. Pri tem pa se ne ozira na dejanske potrebe psa. Psi na verigah trpijo in so prikrajšani za nešteto dobrin v življenju. Življenje na verigi je životarjenje, to ni življenje! Živeti pomeni dihati svež zrak, uživati v naravi, vohati, se igrati in odkrivati nove dogodivščine in živeti v družbi ljudi. Živeti pomeni biti srečen. Noben pes na verigi ali v boksu, ki leži nekje na robu dvorišča ne more biti srečen. Njihovo življenje predstavlja nenehno hrepenenje po vsem tistem, za kar so celo življenje prikrajšani. Danes jim je osem poslancev nadelo še močnejše verige in zdi se, da jih bomo le s težavo nekoč morda celo uspeli prerezati. Do takrat pa bodo oni potrpežljivo čakali, da se človeštvo zbudi v empatijo, ki je očitno še vedno ni.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri

Psi vidijo barve, le malo drugače kot ljudje

Psi vidijo barve, toda v manjšem razponu kot ljudje. Večinoma barve zaznavajo kot različne odtenke modre, rumene in sive.

Psi tako vidijo temno in svetlo modro, sivo, svetlo rumeno, temno rumeno in temno sivo.

Vse to je lahko tudi naše vodilo, ko mu kupujemo denimo novo igračo. Rdeča žogica  zeleni travi se nam zdi zelo dobra izbira. Pes pa to vidi kot temno sivo žogico v sivi travi. Oprema za psa (igrače …) bo najboljša, če jo izberemo v rumeni ali modri barvi.

Na avstralskem otoku psi pred lisicami varujejo majhne pingvine

Ob obali Avstralije leži otok, na katerem psi varujejo male pingvine pred lisicami, ki so jih skorajda že povsem izničile.

Otok, ki je sicer neposeljen, se imenuje Middle Island in leži ob obali Victorie. Tam živi kolonija najmanjših pingvinov na svetu.

Včasih jih je bilo tam na stotine – dokler jih niso odkrile lisice. Iz 800 pingvinčkov jih je nenadoma ostalo samo še 4. V samo eni noči so jih lisice ubile kar 360! Skoraj povsem so izginili, dokler si ni neki kmet domislil, da bi male pingvine lahko čuvali psi. Tja je poslal enega svojega maremskega ovčarja in rezultati njegovega varovanja so bili vidni skorajda takoj. In odkar so že 10 let na otoku prisotni psi, niso lisice ubile enega pingvinčka več, populacija pa je zrasla na skoraj 200.

WARRNAMBOOL COUNCIL

Zgodbo o malih pingvinih in njihovi prikupni ‘varuški’ pa pripoveduje film Oddball (kot je bilo ime prvemu psu, ki je pričal z varovanjem pingvinov na tem otoku).

Fotografiranje med sončnicami ni uspelo: bilo so preveč okusne

Poznate tisto, ko si zamislite popolno fotografiranje z vašim štirinožcem med čudovitimi polji, pa nekaj ne gre tako, kot je treba?

To se je zgodilo tudi skrbnici treh švicarskih ovčarjev, Agnieszki Ciszyński, ki s svojimi psi in možem izjemno rada potuje po svetu in utrinke tudi fotografira.

A fotografiranje med sončničnimi polji ni šlo tako, kot je pričakovala. Najprej so bile sončnice previsoko in psi kljub svoji velikosti prenizki, zato so prijatelja uporabili namesto stola, da je dvignil pse. Ti so vse skupaj razumeli kot igro, v kateri so seveda z veseljem sodelovali. Ko so se umirili, pa so spoznali, kako okusne znajo biti sončnice. In nastale so prav posrečene fotografije!

Vir: INSTAGRAM whitevalhallawolves

Dom še vedno išče greyhoundica Gilly

Gilly je srednje velika, postavna greyhoundica temno progaste barve s posrečenimi ušesi. Je vesela, prijazna, družabna psička.

Gilly obožuje človeško družbo in bližino.

Svoji mladosti primerno je tudi kar razigrana, zato zanjo iščemo malce aktivnejše posvojitelje. Seveda je pa tipična predstavnica svoje pasme, to pomeni, da je zanjo počitek vseeno na prvem mestu.

Lepo se razume z drugimi psi, tako greyhoundim kot manjšim, domačim Jack Russel terierjem.

S svojim veselim, neobremenjenim karakterjem je primerna tudi za posvojitelje začetnike.

Išče dom!

Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

Sindrom črnega psa: brez razloga manj priljubljeni

Ali veste, kaj je sindrom črnega psa? Gre za fenomen pri pasjih (in tudi mačjih) posvojitvah, kjer so črni psi (in mačke) daleč najmanj priljubljeni.

Kakšnega pravega razloga za ta fenomen pa, pričakovano, ni, čeprav ga proučujejo že desetletja.

Svoje so gotovo naredili mediji. V filmih so denimo velikokrat črni psi prikazani kot hudobni, agresivni, medtem ko vlogo prikupnih ljubljenčkov prevzemajo psi s svetlejšimi odtenki dlake.

Prav tako naj bi bili črni psi najmanj fotogenični in tako na fotografijah v primerjavi z drugimi barvami psov zopet ne pridejo v ospredje in ne pritegnejo pogleda.

Zgodovinsko in mitološko gledano pa je velikokrat črna barva simbolizirala zlo, nekaj negativnega.

Kakšnega drugega razloga za to, da črni psi niso tako priljubljeni pa ni in vsekakor se jim dela velika krivica, saj so vsaj tako ljubki in prikupni kot psi vseh drugih barv.

V Veliki Britaniji se obeta nov zakon: za najhujše zlorabe živali tudi za 5 let v zapor!

V Veliki Britaniji se najverjetneje obeta nov zakon o živalih, ki bo določal zaporno kazen za storilce hudega zanemarjanja in mučenja živali.

Zakon je prestal obravnavo v parlamentu in ga čaka še zadnja faza, preden preide v prasko. Po tej bodo imela sodišča odslej možnost strožjega kaznovanja tistih, ki mučijo živali.

Na tisoče ljudi je podpisalo peticijo k strožjim kaznim, kateri je sledil tudi parlament. Najhujša kazen za mučenje bo 5 let zapora.

So psi po kastraciji res manj aktivni in energični?

Nekateri pasji skrbniki so v strahu, da bo njihov pes po kastraciji manj aktiven in energičen. Je to zgolj mit ali je v tem kaj resnice?

To predvsem skrbi lastnike lovskih pasem, ki svoje pse uporabljajo tudi za delovne namene.

Mnenje strokovnjakinje Nece Jerkovič, dr. vet. med, je naslednje: »Težko je točno napovedati, kako bo kastracija vplivala na psa. Načeloma ni pravilo, se pa lahko zgodi, da nivo aktivnosti po kastraciji nekoliko pade (številne študije sicer dokazujejo, da se delovna uporabnost psov po kastraciji ni zmanjšala). Na srečo imamo zadnja leta čudovito rešitev, ne samo za delovne, tudi za družinske pse. Na trgu so namreč hormonski čipi, ki se uporabljajo za kemično kastracijo in nimajo stranskih učinkov. Vstavijo se v podkožje in delujejo od šest mesecev do 1 leta (seveda se lahko aplicirajo želeno dolgo; ko učinek popusti, se enostavno vstavi nov čip). Vsem, ki so v dilemi, priporočam, da se najprej poskusno odločijo za kemično kastracijo. Tako bodo lahko videli, kako kastracije deluje pri njihovem psu in se kasneje odločili za ponovno aplikacijo čipa (če želijo samca v prihodnosti še uporabiti v vzreji; ta kastracija je namreč reverzibilna) ali trajno kastracijo. Na ta način se enostavno ovržejo vsi strahovi pred kastracijo.«

Vohanje je ključna stvar, če želite, da bo vaš pes srečen

Vohanje je najbolj preprosto naravno obogatitveno vedenje pri psih, a ga lastniki psov pogosto zanemarjajo. Nekateri ga psu celo prepovedujejo.

Pasji voh je ključnega pomena za komunikacijo, raziskovanje, pomirjanje, sproščanje, znižuje srčni utrip, daje boljše počutje in zmanjšuje tesnobo.

Vohanje je bistveni del komunikacije vašega psa. Z ovohavanjem vsakega stebrička pes pridobiva informacije o vseh psih in ostalih živalih v njegovi soseščini. Kadar se dva psa prvič srečata, drug drugega ovohavata po zadku. Tako preko vonja spoznata drug drugega.

Kadar bi pes ob srečevanju rad mirno razrešil situacijo z drugim psom, lahko začne ovohavati tla, saj mu s tem sporoča, da mu ni grožnja. S tem, da dovolimo psu takšno naravno vedenje, namesto da ga vlečemo vstran od psa, lahko znatno pripomoremo k temu, da oba psa situacijo razrešita pozitivno in ostaneta sproščena. To je naravna komunikacija psov, ki pa je pogosto uničena zaradi posega lastnikov, saj to vedenje prekinjajo, s čimer psu odvzamejo naravno komunikacijo in posledično tudi nadzor nad dogodkom.

Nina Jerot, CoolDog (celoten prispevek si lahko preberete v aktualni številki revije Moj pes)