Surova hrana za pse: razlogi ZA in PROTI

Medtem ko v enem prispevku beremo o tem, kako je surova hrana za pse zdrava in kot taka edina biološko primerna hrana, na drugi strani naletimo na predstavnike stroke, ki postrežejo z argumenti proti.

Nekateri skrbniki tovrstnega prehranjevanja ne bi zamenjali za nič na svetu, drugi so absolutni nasprotniki. A kot običajno ima vsaka medalja dve plati.

Prednosti sveže hrane za pse so enake prednostim sveže hrane za ljudi, vendar je tukaj verjetno še bolj kot kjerkoli drugje nujen zdravorazumski pristop. Način hranjenja psa s surovo hrano pač ne pomeni preproste menjave briketov za surovo meso, nujno je tudi poznavanje osnovnih pravil rokovanja s surovim mesom ter seveda znanje o tem, kaj vse vključiti v pasje obroke, da bodo tudi na dolg rok uravnoteženi.

Surova hrana za pse prav tako ne predstavlja nujno ultimativne, že skoraj čudežne rešitve za zdravstvene težave psov, čeprav se, na žalost, pogosto tako promovira. S tem se ustvarja vtis, da je to zgolj samo še en trend v pasji hrani, kar pa ne drži.

Način hranjenja psa s surovo hrano ne pomeni preproste menjave briketov za surovo meso.

Uravnoteženost obrokov

Polna skleda surovih jeter ali hranjenje psa izključno s piščančjimi fileji ni popoln obrok, kaj šele uravnoteženo prehranjevanje na dolgi rok. Dejstvo je, da surova hrana v pasji skledi ne pomeni samo surovega mesa, temveč morajo biti vse hranilne snovi v optimalnih razmerjih, ki so primerna glede na starost psa in njegovo aktivnost. Če ima pes zdravstvene težave ali druge specifične potrebe, morate ob sestavi obrokov upoštevati tudi to, sicer si lahko na glavo nakopljete dodatne težave!

Seveda je popolnoma mogoče doseči uravnoteženo prehranjevanje tudi na tak način, zlasti zaradi tega, ker je tovrstna hrana v zadnjem času tudi lahko dosegljiva v trgovinah za živali, vendar je – vsaj na začetku – potreben nekoliko večja angažiranost skrbnika. Ste na to pripravljeni?

Pomembno je, da vedno poskrbimo za ustrezno higieno pri shranjevanju in pripravi surovega mesa.

Potencialne težave s patogenimi bakterijami

Povprečen pasji skrbnik se najbolj boji salmonele na surovem piščančjem mesu, a svet bakterij (in tudi virusov, parazitov …) je bistveno bolj razgiban ter pester in prav gotovo tudi eden izmed glavnih argumentov ‘proti’, ki ga lahko zasledimo med stroko. Poleg higiene je ena izmed preventiv tudi kupovanje takega mesa, ki je že v osnovi mišljeno za surovo prehrano psov.

Prav gotovo pa moramo vedno poskrbeti za ustrezno higieno pri shranjevanju in pripravi surovega mesa. Pri tem moramo še toliko bolj paziti, če imamo doma mladiče in pse ter ne nazadnje tudi ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, ki so lahko prav zaradi tega bolj dovzetni za morebitne zaplete.

Poleg tega je izjemno pomembna tudi higiena in pravilno rokovanje s surovim mesom: primerno shranjevanje in odtajanje, higiena pulta in pribora ter ob tem pogosto pozabljene pasje sklede, ki jo je treba umiti po vsakem obroku! Verjeli ali ne, mnogi tega ne počnejo, saj jo pes poliže do čistega. Obrok moramo vedno postreči v čisto posodo in to ne glede na to, kako hranimo psa; pasjo skledo moramo umiti po vsakem hranjenju!

Hraniti surovo samo zato, ker je to zdaj moderno, ker se o tem govori več kot pred leti, je napačen razlog za menjavo obstoječe prehrane.

Hranite surovo samo zato, ker je to moderno, nima smisla

Hraniti surovo samo zato, ker je to zdaj moderno – ker se o tem govori več kot pred leti – je napačen razlog za menjavo obstoječe prehrane. Ne nazadnje sploh ni nujno, da bo vašemu psu tovrsten način prehranjevanja ustrezal in bi se morda bolje počutil, če bi bila hrana zanj kuhana. Ste morda kdaj pomislili na to?

Brezglavo sledenje trendom ni še nikoli prineslo ničesar dobrega, saj zagotovo veste, da trendi pridejo in gredo. Pes nima možnosti izbire hrane, v njegovem imenu se odločamo mi, zato izberimo po pameti in predvsem glede na to, kaj ustreza psu in ne, kaj se prodaja kot zdravo.

Cena: kakovostna surova hrana je nekoliko dražja

Hrana za psa – pa naj bo briketirana, kuhana ali surova – predstavlja strošek. To je dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti, če smo se za psa odločili. In večji kot je pes, več bo pojedel, kar bo na koncu meseca tudi bolj očitno obremenilo družinski proračun. Kakovostna surova hrana za pse je gotovo nekoliko dražja, vendar mnogi menijo, da počutje in zdravje psa na koncu odtehtata razliko v ceni.

Po drugi strani pa ljudje vedno iščemo bližnjice, kako privarčevati. Nekatere pot hitro pripelje do hranjenje psa z obrezki in klavniškimi odpadki nenadzorovanega porekla, za katere niti ne vemo, ali so ustrezno veterinarsko pregledani in s tega vidika tudi neoporečni in varni za hranjenje. To prav gotovo ni varen in primeren pristop.

 Ali torej sploh obstajajo razlogi ZA?

Seveda obstajajo, a ob predpostavki, da se tega lotite na odgovoren način in ne zato, ker tako narekuje duh časa ali ponudba v trgovini. In komaj ob upoštevanju in razumevanju razlogov ‘proti’, se lahko začnemo pogovarjati o razlogih ‘za’.

Primerno izbrana, kakovostna in uravnotežena sveža hrana bo prav gotovo pozitivno vplivala na zdravje in počutje psa. Ne nazadnje skrbniki poročajo o različnih izkušnjah iz prve roke: od zadaha brez vonja do čistih in zdravih zob brez oblog in kamna, izgube odvečne telesne teže, več energije, manjšem iztrebku brez specifičnega vonja, kar pri marsikom odtehta nekoliko višjo ceno v primerjavi z briketirano hrano. Ob strokovni podpori in vodenju je seveda lahko nepogrešljiva tudi ob različnih bolezenskih stanjih (alergije in druge težave s kožo, diabetes …), ki so se po pričevanju mnogih zelo omilila in izboljšala. Različni skrbniki psov imajo tako različne izkušnje. Pogost argument, ki ga lahko zasledimo, je tudi ta, da jim tovrsten način prehranjevanja omogoča popoln nadzor nad sestavinami, ki jih ponudimo v pasjo skledo.

In kot rečeno: mi smo tisti, ki odločamo v imenu psa. Odločimo se tako, da bo najbolje zanj, pri tem pa naj nas vodi zdrava pamet in kmečka logika!

avtor: Lena Gregorčič

Mlad umetnik odvržene gume spreminja v ljubka ležišča

Mlad brazilski umetnik že leto in pol zbira z ulice stare gume, ki jih ljudje odvržejo (kjer jim pač ‘padejo’), in iz njih ustvarja ležišča za živali.

Amarildo Silva je s svojim ‘poslom’ pričel pred dvema letoma, ko je razmišljal, kako uporabiti smeti z ulice in pri tem morda še nekaj malega zaslužiti. Od nekdaj je rad ustvarjal iz odsluženih materialov, ki so jih ljudje zavrgli.

Amarildo je ugotovil, da psi stare gume, ki ležijo po ulicah uporabljajo za svoja ležišča. Tako je prišel na idejo, da bi vse skupaj nadgradil. Iz starih gum so pričela nastajati ljubka, tudi personalizirana, pasja in mačja ležišča.

Tako je umetnik združil dve svoji strasti: umetnost in pomoč živalim. Pri vsem tem pa Amarildo verjame, da s svojim delom vsaj malo prispeva k bolj trajnostnemu svetu.

Ulični otroci in brezdomni psi v Bangladešu so spletli družinske vezi

Ulični otroci v Bangladešu so spletli čudovite vezi z brezdomnimi psi.

Otroci si s psi delijo še tisto malo hrane, do katere pridejo skozi dan – psi pa jim vračajo s tem, da jih ponoči grejejo ter varujejo. Psi so tako edini, ki jim je dejansko mar za male sirote. In obratno.

Zanimive družinske vezi, ki jih tvorijo otroci in psi, je skozi fotografski objektiv opazoval fotograf in aktivist za pravice živali Sam Edmonds. Odnosi so se okrepili od novembra, ko so v Bangladešu prepovedali ubijanje uličnih psov.

vir: whitewolfpack.com

7 razlogov, zakaj je zmenek s ‘pasjo osebo’ najboljša izbira

Pasji skrbniki, ki imajo psa za svojega prijatelja, si delijo nekaj lastnosti, ki pridejo skupaj s pasjo družbo in večina izmed njih je zelo pozitivnih.

1. Sproščeni (tudi v ne-sproščenih) situacijah

barkpost.com/via Cheezburger

Pasji skrbniki so vajeni nepričakovanih situacij ter kako jih obvladati ter pri tem ne izgubiti živcev.

2. Obožujejo crkljanje

Ker drugače res ne gre, če je pri hiši kosmatinec, da človek ne bi oboževal crkljanja.

3. So prijazni

barkpost.com via Citizen Canine

Študije kažejo na to, da so skrbniki psov bolj prijazni in ekstravertirani od tistih, ki psov nimajo.

4. So aktivni

Pasja družba prinese obvezne vsakodnevne sprehode, zato je večina pasjih skrbnikov nadpovprečno aktivna.

5. Znajo odpustiti

Razumejo, da vsi delamo napake ter se iz njih učimo. In ko jih pes takole pogleda, znajo odpustiti …

6. So uvidevni

spoonfeedz.com

Pasji skrbniki znajo potrebe drugega postaviti pred sebe.

7. Znajo brezpogojno ljubiti

kamere.com

Pes nauči človeka, kaj pomeni brezpogojna ljubezen.

6 policijskih psov išče dom

Policija je včeraj objavila, da je naprodaj 6 službenih psov. Izkušene skrbnike iščejo Ina, Jazz, Loki, Loti, Lola in Lux.

Rok za oddajo ponudb: 11. marec 2019.

Službena psička Ina “od SLO Policije 1949”, pasme nemški kratkodlaki ptičar, poležena 28. 5. 2017, izhodiščna cena 600 evrov

Policija.si

Službena psička Jazz “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 13. 6. 2017, izhodiščna cena 800 evrov

Policija.si

Službeni pes Loki “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležen 24. 6. 2018, izhodiščna cena 600 evrov

Policija.si

Službena psička Loti “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 24. 6. 2018, izhodiščna cena 500 evrov

Policija.si

Službena psička Lola “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 24. 6. 2018, izhodiščna cena 500 evrov

Policija.si

Službeni pes z imenom Lux, pasme belgijski ovčar malinois, poležen 17. 5. 2007, izhodiščna cena 50 evrov

Policija.si

”Vsi obrazci ter informacije o varščini, plačilu kupnine, merilih za izbor, možnostih ogleda psov, kontaktne osebe idr. so objavljeni na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve, v rubriki Ravnanje s stvarnim premoženjem,” so še zapisali na policija.si.

 

 

Foxy išče dom

”Čudovita gospodična potrebuje dom in družino, kjer bo za lepotičko veliko razumevanja, nežnih dotikov, ljubezni, skupnih napredkov.”

Takole so zapisali v Zavodu PIT – ustavimo pasje borbe ob zgodbi Foxy, ki je pretrpela že ogromno, o čemer pričajo njene rane in brazgotine. Prevzeta je bila novembra in kot pravijo, se je do danes lepo popravila.

”Mala kosmatinka je navkljub brazgotinam in ranam, ki so ji bile zadane tako zelo nežna in prava dama na sprehodih, z elegantno držo in ponosno hojo.  Zaupa otrokom, zaupa neznemu dotiku človeka, obožuje družbo kužkov in muck, do moških je previdna in sprva nezaupljiva.
Vajena je notranjega bivanja, uživa na kavču in v vzdušju ljubečega doma,” so še zapisali.

Stara je približno 3 leta, očiščena notranjih in zunanjih parazitov, cepljena po programu, testi na kužne in vektorske so negativni, bo sterilizirana.

Vse informacije na: ustavimopasjeborbe1@gmail.com

Pasji skrbniki živijo dlje

Na Švedskem so opravili raziskavo, ki je zajela kar 3,4 milijon ljudi in je trajala več kot 12 let.

Njeni rezultati so zelo optimistični, predvsem za vse pasje skrbnike.

Ugotovili so, da imajo pasji skrbniki za 20 % manjše možnost za prezgodnjo smrt. Ko so pri tem posebej pogledali samske osebe, so bili rezultati še boljši – samska oseba, ki ima psa, ima kar 33% manj možnosti za prezgodnjo smrt v primerjavi s samsko osebo, ki psa nima.

Kot omenjeno so ogromen vzorec 3,4 milijona ljudi opazovali več kot 12 let ter proučevali vzroke smrti v tem času, in glede na spol, starost in še nekaj dejavnikov predstavili izsledke raziskave.

Raziskava je pokazala, da imajo pasji skrbniki predvsem mnogo manj možnosti za kardiovaskularne bolezni v primerjavi s tistimi, ki pasjih družabnikov nimajo.

Seveda to ni zagotovilo, da vam bo pasja družba dodala nekaj ekstra let, pravijo znanstveniki. Vendar pa z gotovostjo lahko trdimo, da – kolikor let nam usoda že nameni – so ta v pasji družbi mnogo lepša in bolj polna.

Veliki angleški hrt

Veliki angleški hrt (po angleško Greyhound) sodi med pasme, ki niso modno množične in verjetno tudi nikoli ne bodo. V vsej njegovi dolgi zgodovini so si ga lahko privoščili samo aristokrati.

Najprej so ga plebejcem dovolili gledati samo od daleč, potem navadnim smrtnikom ni bilo dano, da bi si takega psa lahko privoščili. Ker ni bil dostopen komurkoli, je bil še toliko bolj čaščen in občudovan. Opevale so ga pesmi, stave na njegovo hitrost pa so še danes izjemno visoke. To je tudi njegova pokora, vzrok za njegovo trpljenje, velikokrat tudi mučeniško smrt. V Sloveniji je veliki angleški hrt, z njim so naši vzreditelji in razstavljavci sicer dosegli izjemno visoko raven, znan predvsem kot pes, ki ga iz rok pohlepnih gospodarjev pretežno britanskih dirkaških prireditev rešujejo tudi slovenski ljubitelji hrtov.

Skoraj zagotovo izhaja iz Bližnjega Vzhoda

Veliki angleški hrt nikakor ni bil doma v Angliji ali kje drugod na britanskem otočju. Pripeljali so ga skoraj zagotovo iz Azije, z Bližnjega Vzhoda, kjer so doma vsi hrti. Hrti so bili na Bližnjem Vzhodu, na afriškem severu in tudi v srednji Aziji po dosedanjih izsledkih prva pasja pasma. Elite tistih časov so te pse vedno vzrejale na način, kakor ga je svet spoznal šele v 19. stoletju. Kot pasmo, skoraj že po načelih, ki so jih pri drugih pasmah uveljavili šele pred dobrim stoletjem. Hiter hrt je zmeraj pomenil bogastvo. Tudi že v časih, ko niso poznali pasjih dirk in ni bilo stav, ki so najbolj zavdale hitrim hrtom.

Dirke in stave so največje prekletstvo te čudovite pasme.

MNENJE POZNAVALCA: BOŠTJAN KOGOVŠEK (PSARNA: Blueberry Saga)

vir: www.blueberrysaga.blogspot.com

Zakaj greyhound?

Od malih nog uživam ob pogledu na pse hrtolihih oblik, seveda pa sem lahko greyhounde takrat občudoval le na fotografijah, saj predstavnikov te pasme takrat pri nas skoraj ni bilo. Vsekakor gre pri tem psu za posebno in dovršeno telesno zgradbo, zanimivo pa je, da se ta podoba ohranja že nekaj tisočletij. Ko sem kasneje imel priložnost spoznati tudi njegove značajske lastnosti, sem takoj ugotovil, da je to pasma zame. S svojo izjemno predanostjo in umirjeno, a vedro naravo, se že po nekaj skupnih trenutkih prikupijo vsakomur. Gre sicer za razmeroma velike pse, ki pa v stanovanju ne zasedejo prav veliko prostora. Pravzaprav se velikokrat vedejo kot da so zelo majhni.

Odlike in slabosti?

Predvsem bi kot odliko izpostavil njihov značaj. V veliki večini primerov so zelo prijazni, veseli, vdani skrbniku ter drugim družinskim članom in v največje zadovoljstvo jim je, če lahko ves svoj čas preživijo v družbi s svojimi ljudmi. V stanovanji so zelo mirni, ne povzročajo hrupa ali škode, zunaj na prostem pa so razigrani in aktivni. Ker imajo razvit tudi lovski nagon, se lahko kaj hitro zgodi, da začnejo loviti manjše živali: mačke, manjše pse, pravzaprav vse, kar beži. Ker se to zgodi z bliskovito hitrostjo, jih je takrat zelo težko ustaviti, zato je bolje, da smo na to pripravljeni naprej.

”Pravzaprav se velikokrat vedejo kot da so zelo majhni.”

Vedenjske značilnosti?

Na splošno so greyhoundi zelo navezani na svojo človeško in živalsko družino (krdelo) in se zelo radi počutijo kot enakovredni člani družine. Zaradi svoje kratke dlake niso primerni za življenje na prostem. Ob primernem ravnanju so prijazni in miroljubni tudi do otrok, je pa potrebna pazljivost predvsem na sprehodih, saj so zelo hitri in močni. Do neznanih ljudi so sprva včasih nekoliko zadržani, vendar se kmalu omehčajo in jih sprejmejo. Zelo radi imajo svoje ”pasje cimre”, v odnosu do drugih živali pa je potrebna določena mera previdnosti, saj jih v določenih situacijah lahko zamenjajo za svoj plen. Z nekaj potrpežljivosti jih seveda uspemo uspešno spoprijateljiti tudi z drugimi živalmi.

8 tednov star mladiček (www.blueberrysaga.blogspot.si)

Vodljivost in učljivost?

Greyhound je pasma, ki hitro osvoji osnovno poslušnost in standarde vedenja, je pa kar specifična glede pripravljenosti za učenje določenih trikov. Tako je denimo agility za njih manj primeren. Pravzaprav zaradi svoje narave najraje prosto tečejo, se lovijo in igrajo z vrstniki. Primerni so za coursing, kjer lovijo umetno vabo in tako izživijo svoj lovski nagon.

Za kakšne ljudi je primeren?

Za vse, ki so pripravljeni sprejeti psa kot tesnega člana družine in prijatelja. Za aktivne ljudi, ki psu lahko omogočijo dovolj gibanja, predvsem pa tudi svobode.

Kakšne potrebe ima?

Osnovna vzgoja ni težavna, dobro pa je, da so zgodaj socializirani, predvsem z manjšimi živalmi, ki bi lahko postale plen. Potrebujejo redno gibanje, ne nujno dolgih sprehodov, najraje pa aktiven tek brez povodca.

Negovanja kožuha?

Dlaka izpada bolj sezonsko, ker pa je kratka, seveda ni zahtevna za nego. Tedensko kožuh očistimo in počešemo z gumijasto krtačo ali krpo, kopamo ga po potrebi. Dlaka nima izrazitega ‘pasjega’ vonja. Potrebno pa je redno skrajševanje krempljev.

Dedne hibe in bolezni?

Ker ima razmeroma tanko kožo, ki ni kdove kako zaščitena z dlako, pogosteje prihaja do površinskih poškodb kože. Kot pri vseh ‘atletih’, tudi pri greyhoundih večkrat pride do poškodbe prstov in stopal. Pri aktivnostih na prostem moramo biti zaradi njihove hitrosti in lovskega nagona vedno previdni, da ne pride do poškodb. Pojavlja pa se tudi dedna bolezen neuropatija, kar odgovoren vzreditelj upošteva in za vzrejo ne uporablja bolnih živali.

Kakšno starost dočaka?

V povprečju živijo od 10 do 12 let.

Piše: Tone Hočevar

Mlade slovenske veterinarke na pomoč živalim v Palestini

Konec meseca se tri slovenske veterinarke – Eva Tasić, Urška Petek in Alja Tufegdžič odpravljajo v Palestino, kjer bodo pomagale na lokalni kliniki za male živali in v zavetišču v Betlehemu.

Eva, Urška in Alja vse tri prostovoljno delujejo v zavodu SVSP (Skupina veterinarjev sterilizira potepuhe). Kot poroča maribor24.si, so klici za pomoč pričeli prihajati od vsepovsod. Tako se dekleta odpravljajo v Palestino, glavni namen odprave je pregledati čim več pacientov. Kot je povedala Alja Tufegdžič za maribor24.si, so stalnica sterilizacije in kastracije, saj je, poleg osveščanja, njihova glavna naloga, da se prepreči rojstva neželenih mladičev.

Ena izmed treh deklet, Eva, je v Palestini že bila in se že srečala s tamkajšnjo problematiko živali. “Ljudje na cestne živali še vedno gledajo slabšalno in zaničevalno. Žal so nemalokrat priročno sredstvo za izživljanje človeške agresije in sadizma. Ogromno je cestnih psov, ki jih preganjajo, obmetavajo s kamenjem, zastrupljajo itd. Potepuške živali veljajo za umazane, neumne, divje, nevarne,” je povedala mlada veterinarka za maribor24.si.

Več informacij in kako dekletom finančno pomagati pri odpravi pa na: https://www.facebook.com/zavodSVSP/

vir: maribor24.si

To soboto zimsko tekmovanje v pasjem frizbiju

Športno kinološko društvo Fenrir 16. februarja organizira zimsko tekmovanje v pasjem frizbiju v pokriti konjeniški hali na KK Karlo v Mariboru.

Tekmovanje bo potekalo v freestyle in distance disciplinah, kot dodatna popestritev pa bo disciplina, ki vključuje elemente agilityja in frizbija. Pričakovana je mednarodna udeležba okoli 50 tekmovalcev. Tekmovanje podpira ena največjih mednarodnih organizacij USDDN, pa pravilih katere bo tekmovanje tudi potekalo.

Več na www.fenrir.si