Koledar, poln lepih gasilcev in srčkanih mladičkov

Pripadnikom močnejšega spola se že vnaprej opravičujemo, toda tale objava je res namenjena nežnejšemu spolu. Punce, ste vedele, da obstaja koledar, poln lepih moških in še bolj čudovitih pasjih mladičkov?

Pa ne le eden, našli smo vsaj dva, žal pa gre v obeh primerih za angleške verzije. Toda slike je prav tako prijetno pogledati, kajne?

Avstralski gasilci s koledarjem pomagajo otrokom

Avstralski Gasilski koledar ali ‘The Firefighters Calender’ je bil ustanovljen leta 1993 z namenom pomagati otrokom, ki se zdravijo zaradi opeklin. Od takrat se vsako leto na ogled postavijo postavni gasilci in posnamejo več različic koledarja, na katerih jim družbo delajo psi, mački in druge živali. V tem času so v za to namenjen fond zbrali že več kot milijon dolarjev.

Ameriški gasilski koledar pomaga živalim v stiski

The Fire Rescue Dogs Calendar pa se imenuje projekt iz ameriškega Kolorada, ki ga organizira društvo za pomoč živalim LifeLine Puppie Rescue – ta na leto reši 1800 pasjih mladičkov. Tudi tu se na ogled postavijo gasilci, ki so sicer precej očem prijazni, toda ob družbi mladičkov kar malo zbledijo, kajne?

Iz avstralskega koledarja:

Iz ameriškega koledarja:

BOJIM SE – pirotehnika skozi oči živali

December, za mnoge najljubši čas v letu, za živali, ki se strašno bojijo pirotehničnih sredstev, zagotovo ne.

Vsako leto pišemo o tej problematiki, pa še vedno vsako leto srečavamo na mestnih trgih kosmatince, ki se tresejo od strahu ob pirotehničnih ‘rafalih’, ki decembra dežujejo od vsepovsod. O tem, kako kosmatince obvarovati pred pirotehniko, pišemo v aktualni številki revije Eko dežela (izidemo v sredo, 5.12.).

Tej temi pa se je s posebno kampanjo posvetila tudi študentka Urška Krek, ki je v zaključnem delu na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, združila študij in svojo ljubezen do živali. ”Neizbežno se približujejo prazniki in slavje ob koncu leta, z njim na čelu pa tudi uporaba pirotehničnih sredstev, kar večini ljudi predstavlja zabavo. Širša slika celotne problematike pa sega tudi v kontekst z živalmi. Za izvedbo kampanje sem se odločila, ker si želim, da bi ljudje opazili tudi stiske živali, ki žal nimajo glasu, da bi to izrazile,” pravi Urška.

Urška je kampanjo pripravila v sodelovanju z Veterinarsko ambulanto Pristov, z njo pa želi javnost nagovoriti, naj ne uporablja pirotehničnih sredstev, saj s tem povzroča živalim hude travme. ”Živali ob tovrstnih zvokih pokov mnogokrat iz stiske pobegnejo od doma, za mnoge od njih se konča tragično. S plakatom kampanje želim širši javnosti sporočiti, da prazniki niso zabavni za vsa bitja. Petarde namreč na živali vplivajo veliko huje, kot si lahko zamislimo,” je še povedala Urška Krek.

80.000 ljudi podpisalo peticijo za umik zdravila bravecto

Bravecto je eno od številnih sredstev, ki se v Sloveniji uporabljajo za zdravljenje infestacije z bolhami in klopi na psih.

Kot piše v navodilih, je to zdravilo »sistemski insekticid in akaricid, ki zagotavlja takojšnje in trajno ubijanje bolh (Ctenocephalides felis) skozi 12 tednov, takojšnje in trajno ubijanje klopov skozi 12 tednov (Ixodes ricinus, Dermacentor reticulatus in D. variabilis) in takojšnje in trajno ubijanje klopov skozi 8 tednov (Rhipicephalus sanguineus)«. Proizvajalec navaja, da se morajo bolhe in klopi pritrditi na gostitelja in se začeti hraniti, da bi bili izpostavljeni zdravilni učinkovini, in da ta začne učinkovati v osmih urah po pritrditvi za bolhe in v 12 urah po pritrditvi za klope. Zdravilo smejo uporabljati tudi za zdravljenje dermatitisa zaradi alergije na bolhe.

Proizvajalec opozarja, da se zdravilo ne sme uporabljati v primeru preobčutljivosti za zdravilno učinkovino ali za katero od pomožnih snovi, da pa so bili opaženi neželeni učinki med kliničnimi testiranji (1,6 % zdravljenega psa) »blagi in prehodni gastrointestinalni učinki, kot na primer diareja, bruhanje, pomanjkanje teka in slinjenje«. Drugi hujši stranski učinki niso navedeni.

Po podatkih Evropske agencije za zdravila (EMA) se lahko bravecto v EU uporablja od 11. februarja 2014, agencija pa nenehno spremlja neželene učinke zdravila, o katerih poročajo lastniki živali.

Ameriški vladni urad za prehrano in zdravila FDA je septembra lani lastnikom psov izdal opozorilo, da lahko nekatera zdravila za zatiranje bolh in klopov (bravecto, nexgard, simparica in credelio) psom povzročijo nevrološke težave. Vsa omenjena zdravila vsebujejo sestavino izoksazolin. Številni lastniki psov in mačk so se povezali na družbenih omrežjih in se trudijo, da bi omenjena zdravila umaknili iz veterinarskih ambulant. Tako je na primer 80 tisoč ljudi za umik zdravila bravecto podpisalo peticijo, ki so jo na začetku oktobra predali agenciji EMA.

Andreja Šalamun – celoten prispevek o sredstvih za zaščito psov pred bolhami in klopi si lahko preberete v reviji Moj pes, okt. 2019

Je psa res treba (pre)utruditi, da bo poslušen?

Mnogi so prepričani, da je utrujen pes, srečen pes, ter da – če želimo doseči poslušnost psa – ga je prej treba utruditi. Pa v resnici to ne drži povsem.

Kako poteka življenje s takšnim pasjim skrbnikom, lahko pogosto vidimo na vadišču, pri tistih, ki se ukvarjajo s kakšnim od pasjih športov. Pes mora dati vse od sebe. Ali mi lahko dan za dnem dajemo vse od sebe? Če bi to počeli, bi bili nedvomno preobremenjeni. In prav to se marsikdaj zgodi na vadbi s psom: stalna povelja in zahteve ambiciozno zagrizenega skrbnika, ki izvaja pritisk nad svojim psom, da bi dosegel svoje častihlepne cilje, se pravi najboljše uvrstitve na tekmovanjih. Pes postane športno orodje in to je žal (pre)pogosto videno!

Ali mi lahko dan za dnem dajemo vse od sebe?

Strokovnjaki za vedenje psov in veterinarji iz izkušenj vedo: dobršen del njihovih štirinožnih strank so psihično in fizično preobremenjeni psi. K njim jih pripeljejo zato, ker imajo vedenjske težave ali pa bolezenske znake, ki so posledica prezaposlenosti oz. pretiranega gibanja in napačnega obremenjevanja. Lahko gre za pojav vrste neželenih oblik vedenja, na primer neustavljivega lajanja brez vzroka in napadanja drugih psov, pa tudi za vrsto drugih neprijetnih odzivanj na zunanje dražljaje (defenzivno in aktivno napadalno vedenje, strah …). Pojavijo pa se lahko tudi težave z gibali in druge bolezni: prebavne težave (driska, bruhanje), težave s srcem, ožiljem, ledvicami …

Koliko je torej premalo, koliko preveč, katera dejavnost in koliko je za našega psa ravno prav?

Nikakršnega splošno veljavnega pravila ni, razen to, da se naučimo poslušati svojega psa in prepoznati, kaj nam sporoča njegova telesna govorica in obnašanje. Nedvomno moramo pri vsaki pasmi upoštevati, za katero dejavnost so jo vzredili, v enaki meri pa tudi individualne lastnosti psa.

Gibanje je pomembno, a ni dovolj

Gibanje oz. sprehod je za večino skrbnikov primarna oblika zaposlitve za njihovega štirinožca. Pes je res žival, ki potrebuje gibanje, a ne v tolikšni meri, kot si ljudje predstavljamo, in ne toliko, kot priporočajo nekateri strokovnjaki. Volkovi so v gibanju povprečno deset ur na dan, v tem času naredijo vsaj 50 kilometrov. Ampak tega volkovi ne počnejo vsak dan. Sodobne študije kažejo, da volkovi pogosto več dni povsem mirujejo, preden se spret odpravijo na lov.

Kakšne naj bodo obremenitve?

  • Z mladičem ne smemo delati predolgih sprehodov. Velja pravilo: ena minuta za vsak teden starosti. Z intenzivnejšim gibanjem ne pričnemo pred dopolnjenih prvim letom starosti, saj moramo počakati, da dozorijo kosti, sklepi in mišice.
  • Obliko, pogostost in kraj dejavnosti prilagodimo svojim in pasjim sposobnostim.
  • Poskrbimo, da bo pes med dejavnostmi motiviran in sproščen, delajmo brez psihičnih in fizičnih pritiskov in brez glasnega poveljevanja.
  • Gibanje naj bo čim bolj raznoliko. Upoštevajmo zdravstveno stanje psa in morebitne poškodbe.
  • Z mentalno zaposlitvijo lahko v precejšnji meri nadomestimo gibanje, uporabimo jo še zlasti pri bolnih in starejših psih ter pri višjih zunanjih temperaturah.
  • Na sprehodu pustimo, da pes raziskuje vonje, kar je precej bolj koristno kot metanje žogice.
  • Upoštevajmo pasemske potrebe: whippet potrebuje povsem drugačno mero gibanja kot angleški buldog.
  • Za sprehod poiščimo mirnejša območja, pri dlje trajajočih dejavnostih naj ima pes dovolj počitka.

TEST: Ali vas pes nadzira, in kako ukrepati

Zelo pozitivno je, če smo s svojim psom lepo povezani in v prijetnem sožitju. Bolj ali manj neprijetno pa je, če nas pes stalno ”nadzoruje” in je kot kakšen zoprn zalezovalec stalno za nami.

Pasje nadlegovanje, ko pes spremlja prav vsak naš korak, se razvije postopoma. Običajno zaradi navdušenja nad psom tega ne znamo pravočasno zaustaviti, slej ko prej pa se zgodi, da pes več ne dovoli, da se skrbniku kdorkoli približa, pes svojega skrbnika precej agresivno ‘varuje’. Če ne prej, je takrat čas, da ukrepamo.

TEST: Za začetek ugotovimo, ali nas pes nadzoruje

  • Vedno se uleže tako, da je v naši neposredni bližini oz. na mestu, kjer ima dober pregled nad tem, kar počnemo.
  • Takoj, ko vstanemo postane pozoren in gre z nami.
  • Nikoli nas ne spusti z oči. Skuša nas spremljati tudi na stranišče in v kopalnico. Če ga pustimo pred vrati, dela kraval.
  • Če se z nekom pogovarjamo, se vsili in skuša biti vmes.
  • Če pobožamo drugega psa, hlastne proti njemu ali ga skuša celo napasti.
  • Če gremo zdoma, je nemiren, bevska, dela škodo v hiši.
  • Na sprehodu nas prične dregati s smrčkom, če ugotovi, da se mu ne posvečamo dovolj.

Če ste na več kot 3 točke odgovorili z ‘da’, je vaš pes na najboljši poti, da postane vaš ‘nadzornik’ oz. nadlegovalec. Čas je, da pričnete ukrepati.

Do stanja, ko prične pes ‘nadzirati’ svojega človeka, ne pride iz danes na jutri. Zato tega tudi ne moremo odpraviti na kratko. Da pri psu odpravimo njegovo ‘zasvojenost’ s skrbnikom, potrebujemo veliko časa, potrpljenja in doslednosti.

Kako ukrepati?

Psu določimo nekaj prostorov v hiši ali stanovanju, kjer bo moral mirovati. Tukaj mu uredimo preprosto ležišče, kjer bo počival in kjer mu bo všeč. Primerni so kakšni koti, kjer pes ne bo imel nadzora nad celotnim dogajanjem v hiši, vseeno pa naj bo blizu svojemu človeku. Ni treba takih kotičkov urediti v vsaki sobi.

Ko smo to uredili, pričnemo z vadbo. Psa odpeljemo na prostor za mirovanje, pri tem uporabimo povelje ‘prostor’ in ga pohvalimo. Preprečiti mu moramo vsak poskus, da bi šel za nami. Na začetku se od ležišča ne odmaknemo preveč, tam pa naj pes leži le kratek čas. Postopoma povečujemo oddaljenost od njega in tudi čas ležanja.

Da bo šel pes raje na svoj prostor, lahko nanj položimo kakšen priboljšek. Na tem prostoru psa ne sme nihče obremenjevati. Pomembno je še, da ga z ležišča nikoli ne kličemo, ampak vedno pridemo do njega, ga pohvalimo in mu nato poveljujemo, da lahko gre. Rečemo na primer ‘pridi’. Tako bomo psa navadili, da bo mirno ležal in ne bo stalno napet, ko ga bomo poklicali.

Ukrepi ne bodo delovali takoj, dolgoročno pa zagotovo!

Če se bo zgodilo, da bo pes ležal na svojem ležišču in nas spremljal le z očmi, smo naredili že veliko. Še večji napredek bo, ko bo na svojem ležišču zaspal, kar pomeni, da je umirjen in povsem zadovoljen, če ni v naši neposredni bližini.

Postopoma bomo ugotovili, da nam je začel zaupati, da nas ni treba stalno nadzirati. Tako on, kot mi, se bomo počutili mnogo bolje.

Veličina nemške doge skozi 13 fotografij

Nemška doga velja za eno največjih pasem na svetu, njen predstavnik Freddy, ki meri en meter in 35 centimetrov od šap do ramen, pa drži rekord kot najvišji pes na svetu.

Najvišji poznan predstavnik te pasme pa je bil leta 2014 preminuli Zeus, ki je meril kar en meter in 118 centimetrov. Pasme se drži tudi ime ‘nežni velikan’, saj so predstavniki pasme kljub svoji velikosti precej plašni, ter zelo ljubeznivi in nežni. Držijo se jih še pridevniki: potrpežljivi, igrivi, zvesti, zanesljivi, mirni in dostojanstveni. Vsekakor se nemške doge ne zavedajo svoje veličine.

Nekaj simpatičnih fotografij:

‘Louis ima novega prijatelja’

(vir: Wolverinedoge/Reddit.com)

Slepa Lily in njen spremljevalec Maddison na sprehodu

(vir: https://swns.com/)

Selfie? Ni problem!

(vir: Merrello/ www.reddit.com)

Popoldanski pogovor

(vir: https://imgur.com/losper)

Scooby Doo?

vir: (www.reddit.com/Sneyleyho)

Siesta

(vir: reddit.com/ mediumclay)

‘Pridi se igrat, no!’

(vir: www.reddit.com/swade7)

Mama in mladiček

vir: www.reddit.com/catawampushalo)

‘Hočem v naročje’

(vir: www.reddit.com/romina)

Šap(ic)a 4-mesečnika

‘Kupite si svoj kavč!’

(vir: www.reddit.com/super professor)

Najboljša prijatelja

(vir: www.reddit.com/MsMolasses)

Počitek

(www.instagram.com, duca_thegreatdane)

Zaradi psov smo boljši ljudje

Na dunajski veterinarski fakulteti so v okviru raziskave ”Hišne živali in družba” ugotovili, da psi niso zgolj precej bolj pametni, kot smo domnevali nekoč, ampak lahko iz nas naredijo tudi boljše, bolj čuteče ljudi.

Vemo, da je razumevanje in zaznavanje občutkov oz. čustev sočloveka temeljno izhodišče medsebojnega komuniciranja, če ne celo našega socialnega življenja. S študijo, ki so jo opravili na dunajski veterinarski fakulteti, pa so dokazali, da lahko to svojo sposobnost še izboljšamo.

V raziskavi je sodelovalo 66 ljudi, od tega je bila polovica otrok. Udeleženci raziskave so morali opraviti standardiziran test s področja zazanavanja čustev. Med drugim so morali določiti in opisati izraze na človekovem obrazu pri različnih oblikah čustvovanja. Po prvem testiranju so bili deležni dva tedna trajajočega spodbujanja čustvenih in socialnih dejavnosti s pomočjo psa. Pri tem je sodeloval posebej izšolan pes, ki sta ga izmenično vodila dva vaditelja, vsak je z njim pred udeleženci poskusa opravljal različne vaje. Ko so udeleženci po dveh tednih test izpolnjevali vnovič, so pravilno in precej hitreje opisali veliko več izrazov čustvovanja, kot pred sodelovanjem psa v poskusu. Predvsem so veliko bolj zaznali jezo in strah, otroci pa so bolje opisali tudi odpor (gnus) in nevtralne oblike izražanja.

Resnica o hipoalergenih psih

Določeni vzreditelji še vedno promovirajo svojo pasmo kot ‘hipoalergeno’, pri čemer si večina ljudi kot faktor alergenosti še vedno predstavlja samo dlako, ki pa sploh ni pravi krivec.

Ljudje smo v resnici alergični oz. občutljivi na beljakovino, ki jo najdemo v pasji slini ali odmrlih delcih kože (prhljaju). Reakcijo torej povzroči stik z beljakovino, ki se načeloma nahaja na pasji dlaki (s prhljajem ali slino, ki je ostala na dlaki po tem, ko se je pes polizal) – ne gleda na to, ali se dlaka še drži psa ali pa krasi naše pohištvo ali kot v dnevni sobi.

Hipoalergene pasme ali psa torej ni, vsekakor pa je bolj verjetno, da bo imela občutljiva oseba težave s psom, ki si dlako pogostokrat neguje sam z lizanjem (to dostikrat počnejo na primer basenjiji) ali pa s psom, ki ima dvojno dlako (torej krovno dlako in podlanko) in jo sezonsko izraziteje izgublja. Primernejša izbira za občutljive ljudi so torej psi, ki izgubljajo dlako le minimalno – tu gre predvsem za pse, ki imajo le krovno dlako, in pse, ki jih običajno strižemo ali trimamo (maltežani, pudlji, šnavcerji, določeni terierji …)

Psi pred in po ‘japonskem striženju’

Grace Chon je fotografinja, ki se posveča živalim. Japonsko striženje je striženje, ki v prvi vrsti upošteva osebnost psa, njegov namen je v prvi vrsti narediti psa tako ljubkega, kot je le mogoče.

Oboje pa lahko občudujemo na sedmih Gracinih fotografijah, ki sodijo v njeno serijo Hairy.

Herman (frizer: Patricia Sugihara)
Messi (frizer: Koko Fukaya)
Messi (frizer: Koko Fukaya)
Buddy (frizer: Koko Fukaya)
Buddy (frizer: Koko Fukaya)

 

Na zadnjih treh sličicah, od zgoraj navzdol: Nala (frizer: Alison Ogimachi); Bella (frizer: Koko Fukaya); Calvin (frizer: Koko Fukaya)

So pasja usta res čistejša od človeških?

To, da so pasja usta čistejša od človeških, je pogosto slišana ‘modrost’, ne prav privlačno dejstvo pa je, da je ustna votlina ene in druge vrste leglo bakterij in nečistoč.

Prav tako je primerjava enih in drugih ust brezpredmetna, saj imajo poleg nekaterih skupnih bakterij mnogo različnih vrst bakterij, ki so lastne enim, drugim pa ne. Lahko trdimo, da je nevarnejše bližnje srečanje z ustno votlino druge osebe kot pa drugega psa, saj se bodo bakterije, ki nam jih lahko prinese druga oseba, pri nas počutile kot doma, medtem ko človeška ustna votlina pasjim bakterijam ne zagotavlja optimalnega razvojnega okolja. Trditev o praktično sterilnih pasjih ustih najbrž izvira iz tega, da si psi ližejo rane (ki se običajno precej hitro in uspešno zacelijo). To žal ne pomeni, da ima pasja slina kakšne čudežne celilne lastnosti, gre zgolj za to, da pes z lizanjem iz rane odstrani grobe nečistoče in deloma poškodovano tkivo, tako kot mi, ko si rano speremo. Za čim bolj čisto ustno votlino svojega psa pa poskrbimo s preprečevanjem uživanja nesnage in skrbjo za splošno zdravje psa, tudi z rednim odstranjevanjem notranjih zajedavcev.