Zakaj imajo psi moker smrček?

Večina pasjih skrbnikov meni, da je moker in vlažen pasji smrček znak dobrega zdravja našega kosmatinčka.

Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je pasji smrček moker? Če se ljudje v prvi vrsti bolj zanašamo na svoj vid in čutilo oči, je pri psu ravno obratno. Njegovi možgani se bolj zanašajo na tisto, kar vohajo in tako je nos ali smrček zanje zelo pomemben, pravzaprav ključen za preživetje. In moker smrček dela mnogo bolje kot pa suh. Poleg tega pa moker smrček psa tudi ohlaja. Psi imajo smrček vlažen zato, ker se njihovi solzni kanali iztekajo v nos. Vlaga na smrčku je mešanica sline in sluzi, smrček postane moker tudi tako, da si ga pes oblizuje (na ta način si ga tudi čisti). Za konec pa še to. Četudi ima vaš pes suh smrček, to še ne pomeni, da je z njim zagotovo nekaj narobe. Tako kot ima lahko bolan pes moker smrček, ima lahko zdrav pes suh smrček. Pozornost pa ne bo odveč takrat, ko ima pes suh in topel smrček, poleg tega pa še izcedek iz nosu, madeže na nosu ali kakšne druge spremembe smrčka.

Š.D.

Velika Britanija prepoveduje prodajo pasjih in mačjih mladičkov v trgovinah z živalmi

Velika Britanija je sprejela ukrep o prepovedi prodaje pasjih in mačjih mladičkov v trgovinah z živalmi oz. prodajo prek tretjih strank.

Ljudje, ki si želijo novega hišnega ljubljenčka bodo odslej v Veliki Britaniji tega lahko dobili v zavetiščih ali neposredno pri vzrediteljih. Tretje stranke, kot so denimo trgovine z živalmi, pa jih ne bodo smele več prodajati.

Kot pravi britanska vlada, se bo na ta način zmanjšalo izkoriščanje živali, kot se dogaja na primer na farmah. S tem ukrepom bodo otežili delovanje vsem preprodajalcem, ki delajo zgolj za zaslužek in ne v dobrobit živali.

Kot je dejal britanski minister, je prepoved del njihove zaveze, da mladički prično življenje na pravi način.

Britanska javnost prepoved pozdravlja, društva za zaščito živali pa so jo označile kot zelo velik korak v pravo smer.

 

 

Rin Tin Tin, verjetno najbolj znan nemški ovčar na svetu

Med najbolj znane pse v zgodovini sodi tudi Rin Tin Tin, čeprav njegova zgodba morda ni tako znana kot zgodbe Rexa, Lassiea ali Hatchika.

Rin Tin Tin je bil nemški ovčar, rojen leta 1918, ki ga je z bojnega polja prve svetovne vojne rešil ameriški vojak Lee Duncan, ki ga je ljubkovalno klical ‘Rinty’.

Duncan ga je odpeljal v Ameriko ter treniral in Rin Tin Tin je postal zvezda filmskih platnov. S svojo tačko je podpisal 22 pogodb, zaigral v 26 filmih, vse do svoje smrti leta 1932.

Njegova filmska kariera je trajala 11 let, začela se je s filmom The Man from Hell’s River, končala pa z The Lightning Warrior.

Rin Tin Tin je sokrivec, da je nemški ovčar prišel v številne domove in postal priljubljen družinski pes. Uspeh njegovih filmov naj bi studio Warner Bros celo rešil pred morebitnim propadom.

Po njem je ime dobilo mnogo nemških ovčarjev po vsem svetu, tudi pri nas najdemo veliko takih, ki slišijo na ime Rinti.

Za lepšo pasjo jesen

Življenje s starejšim psom je lahko prav tako polno, zanimivo in lepo, kot življenje z mlajšim psom. Nekaj nasvetov za prijetno sobivanje s pasjimi seniorji.

Tako kot ljudje, se s starostjo spreminjajo tudi psi. Ne gre zgolj za zunanje spremembe, kot so sivenje dlak okoli smrčka, starejši pes postane tudi bolj umirjen in manj dejaven. Spremenijo se njegove potrebe in navaditi se bomo morali na to, da bomo živeli z bolj ali manj spremenjenim psom. Lahko pa se od njega tudi kaj naučimo. Morda bomo tudi sami začeli živeti malce bolj umirjeno.

Razumimo spremembe vedenja

Nekateri starejši psi postanejo s starostjo bolj občutljivi na nenadne zvoke in se v novem okolju slabo počutijo. Drugi pa se nenadoma ne bojijo več stvari, ki so jim nekoč delale preglavice. Pri tem igrata pomembno vlogo slabša vid in sluh, pa tudi degenerativne spremembe v možganih. Nekateri psi postanejo tudi ‘pozabljivi’ in imajo še kakšne druge znake demence. Zgodi se tudi, da nekoč strastnemu lovcu bližnje srečanje z divjadjo sploh ne sproži več močnega lovskega nagona. Tudi aktivnost se pri seniorjih zmanjša – ko vidimo, da pes na sprehodih zaostaja za nami, je morda čas, da se vrnemo domov in prihodnjič malce skrajšamo sprehod.

Negovanje starejšega psa

Negovanje kožuha ni pri starejšem psu nič bolj zahtevno kot pri mlajšem. Bodimo pa pozorni na nego zob, saj so težave z zobmi pogoste pri starejših psih. Prav je, da zobovje redno pregleduje tudi veterinar. Nasploh je pri starejših psih zelo priporočljiv redni pregled dvakrat na leto, da mu po potrebi pregledajo urin in kri. Nikakor pa ne smemo pozabiti na skrajševanje krempljev, saj jih starejši pes, ki ima ponavadi manj gibanja, ne izrablja tako kot v mladih letih. Med negovanjem bodimo nežni, naj čuti, da ga imamo radi.

Udobno ležišče

Starejši kot je pes, bolj bo ‘izbirčen’ glede ležišča, saj mu že daljše ležanje na enem mestu povzroča težave. Predvsem so občutljivi na vlago, mraz in trdo podlago. Na več mestih, kjer rad poležava, mu uredimo mehko in udobno ležišče. Starejši pes potrebuje več miru in počitka in to potrebo moramo spoštovati. Prostore za dremež mu uredimo tako, da ne hodijo ves čas mimo družinski člani.

Zdravje duha

Poleg telesne hrane naš seniorček potrebuje tudi hrano za dušo. Tudi v starejših letih se pri lahko marsičesa naučijo, le ne podcenjujmo jih. Ukvarjajmo se z njim, naučimo ga kakšnega novega trikca in neizmerno nam bo hvaležen.

In ko pride njegov čas, ga nikar ne pustimo samega. Ko se kuža za vedno poslavlja od nas, potrebuje našo bližino. Med potovanjem k mavrici ga božajmo, držimo njegovo tačko v rokah in kuža bo umirjeno odpotoval.

Sveti Primož nad Kamnikom

Sv. Primož nad Kamnikom je priljubljena izletniška točka, ki privablja pohodnike čez vse leto. Primerna je za male in velike pohodnike ter za štirinožne prijatelje, ki zmorejo slabo uro zmerne hoje v hrib.

Sv. Primož nad Kamnikom (826 m. n. v.) je priljubljena vsakodnevna pohodniška točka Kamničanov, ob vikendih pa hrib osvajajo tudi pohodniki od drugod. Pot je lepo urejena, na vrhu pa nas nagradi čudovit razgled na Kamnik in okoliške hribe, vse do Ljubljane in ob sončnem dnevu še dlje. Izlet s psom odsvetujemo le v primeru, če iščete manj obljudene poti, saj sveti Primož že od nekdaj velja za romarsko pot. Gneča je, pričakovano, največja ob vikendih in popoldnevih, če pa se gor odpravimo v dopoldanskih urah med tednom, se zna zgoditi, da bomo uživali skorajda sami.

Izhodišče za na sv. Primoža je v Stahovici, pri tovarni Calcit. Pot, ki večinoma poteka po gozdu, se vseskozi rahlo vzpenja, a do vrha ostaja nezahtevna in nikjer prepadna. Bolj urni lahko uberejo nekaj bližnjic, sicer pa dve tretjini poti potekata po makadamski cesti, zadnji del pa se vije po prijetni in urejeni senčni gozdni poti. Tu prečimo tudi studenec, ki je za mnogokaterega psa najljubša točka na poti.

Na vrhu stojita dve cerkvici – večja, gotska cerkev sv. Primoža in Felicijana ter nadnjo manjša cerkvica sv. Petra. Zraven je še mežnarija, v kateri se lahko pohodniki med vikendom tudi okrepčajo. Okoli večje cerkve je več klopic, s katerih se odpirajo čudoviti pogledi.

Sv. Primož je lahko končni cilj ali pa zgolj postanek na poti, ki tu vodi mimo na Veliko planino, do koder pohodnike od tu čakata še dve uri hoje.

Kumina – dobrodošla v zimski pasji prehrani

Kumina je odličen dodatek k pasji prehrani, sploh v zimskem času, saj velja za ”grelno” zelišče.

Kumina je bogata z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti, ki pomagajo v boju proti raznim boleznim. Kumina je ”grelno” zelišče, telo torej ogreje, poleg tega pa koristi tudi mišicam (preprečuje krče). Vsebuje še precej kalcija in železa, tako da je odlična tudi za zobe in okostje.

Vnos v pasjo prehrano

Zrnca kumine primešamo hrani, lahko pa iz njih naredimo čaj – čajno žličko zrnc damo v vrelo vodo in počakamo, da se čaj ohladi. Tega nato dodamo v pasjo pitno vodo ali polijemo po hrani. Uporabimo od dve do štiri čajne žličke ohlajenega čaja na 10 kilogramov teže psa.

 

10 sobnih rastlin, ki so strupene za pse

Sobne rastline, v lončku ali vazi so čudovite, a lastniki psov moramo vedno imeti v mislih, katere rastline so varne. Na to je dobro pomisliti tudi pri zunanjem zasajevanju. Obstaja več kot 600 rastlin, ki so lahko strupene za pse (in mačke), nekatere med njimi celo smrtne.

Deset pri nas pogostih vrst rastlin, ko so za pse nevarne:

Lilije

Povzročajo razdraženost prebavnega trakta, depresijo in tresavico, najbolj pa poškodujejo ledvice. Še bolj kot za pse, so nevarne za mačke.

Hijacinte

Povzroči bruhanje, drisko, alergijsko reakcijo, povečanje pulza ter vpliva na dihanje – vse to se zgodi, če pes zaužije večje količine.

Bršljan

Bršljanovi listi so zelo strupeni, zato je ob zaužitju nujen obisk pri veterinarju. Pojavijo se slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska.

Tulipani

Strupen je tulipanov cvet, ki lahko povzroči okvaro centralnega živčnega sistema, slinjenje, težave s srcem, krče.

Azaleja

V najslabšem primeru zaužitje te rastline vodi v komo ali smrt, prvi znaki pa so bruhanje, izguba teka, oslabelost.

Narcise

Celotna roža je strupena za mačke, za pse pa največjo nevarnost predstavlja čebulica.

Božična zvezda

Znaki zastrupitve ob zaužitju so povišana telesna temperatura, bruhanje in driska.

Sabljika

Znaki zastrupitve s sabljiko so slabost, bruhanje in driska.

Oleander

Strupeni so vsi deli rastline, tako za ljudi kot za hišne ljubljenčke. Če po zaužitju minejo več kot 4 ure, je napoved za zastrupljenega zelo slaba – zato je pomembno, da se čim prej po zaužitju (če do njega pride) vzpodbudi bruhanje.

Fikus

Sok fikusa je strupen tako za živali kot za ljudi. Je izredno dražeč, povzroča srbečico, oteklino.

 

 

Skijoring – vedno bolj priljubljen pasji zimski šport

Skijoring je povsem zimski šport, kjer se tekač poganja s palicami in smučmi, psi pa s svojo vleko poskrbijo za dodatno moč in hitrost.

Rekreativni skijoring je tudi pri nas vse bolj priljubljen predvsem med lastniki psov, ki se ukvarjajo s tekom na smučeh. Pri tekmovalnem skijoringu so proge dolge približno 5 km, uporabljajo pa se oprijeta oblačila in lahke tekaške smuči. Pri tem športu lahko sodeluje od eden do trije psi.

Skijoring na dolge proge obsega dolžino prog po 32 km ali več. Poznamo tudi backcountry ali backwoods skijoring, ki poteka v naravi po neutrjenih poteh. Za dolge proge in takšen šport so primerni predvsem večji psi, ki so zelo vzdržljivi in močni v primeru tekmovalne discipline pa še hitri.

Velikokrat si v takšnih zimskih športih predstavljamo zgolj polarne pasme, a zelo vzdržljivi in močni ter hitri so tudi psi drugih večjih pasem. Pomembno je – tako kot pri vsakem zimskem športu – da psu ponudimo dovolj kakovostno prehrano in varovalna oblačila, če jih potrebuje. Nikakor pa ne smemo pozabiti na poznavanje vremenskih razmer, še posebno, ko se podamo na dolge proge in daleč v naravo.

8 prazničnih filmov, kjer imajo glavno besedo kužki

Prazničnih decembrskih dni ni brez ogleda vsaj enega družinskega filma s božično tematiko, kajne?

Če obožujete filme s psi v glavnih vlogah, potem je spodnji seznam pravi za vas.

Santa Buddies

Beethovnova božična avantura

Dvanajst božičnih kužkov

 

Glej, kdo se zdaj oglaša

Čarli reši Božič

Psi rešujejo Božič

Božična zgodba sprehajalke psov

Sam za božič

10 veselih pasjih pasem

Ali bo pes vesel in dobre volje, je v največji meri odvisno od tega, s kakšnim skrbnikom, v kakšnem odnosu, živi. Toda nekatere pasme že po naravi veljajo za bolj vesele, druge pa za malo manj.

Deset pasem, ki sodijo med bolj vesele že po naravi:

  1. Labradorec

2. Zlati prinašalec

3. Italijanski hrt

4. Bradati škotski ovčar

5. Kodrasti bišon

6. Beagle

7. Kavalir kralja Kinga

8. Bruseljski grifon

9. Kodrasti bišon

10. Bedlington terier