Rjuhe, brisače in podobno prihranite za zavetišča

V teh dneh je v marsikateri hiši na vrsti čistilna akcija. Če v omarah naletite na rjuhe, brisače, odeje in podobno, jih nikar ne zavrzite.

Pa tudi vozite jih v tem času nikamor, pač pa počakajte, da se zadeve umirijo.

V marsikaterem zavetišču jih bodo veseli. Takole so pred dnevi zapisali na FB strani Zavetišča Ljubljana: ”Prepričani smo, da ste izredne razmere zagotovo izkoristili tudi za pospravljanje in naleteli na kakšne rjuhe, brisače in podobne tkanine. Ste pomislili, da bi take stvari oddali v zavetišče?
Z veseljem jih bomo sprejeli, ampak šele, ko se bo situacija umirila.”

Tudi na spletni strani Zavetišča Horjul imajo zapisano, da deke, rjuhe in brisače potrebujejo prav vsak dan v tednu. In še marsikje drugje jih bodo veseli.

 

 

 

Južna Afrika prepovedala sprehajanje psov

Države po vsem svetu uvajajo stroge omejitve s ciljem zajeziti širjenje koronavirusa. Južna Afrika je od petka popolnoma prepovedala tudi sprehajanje psov.

S psom predvidoma oz. najmanj 3 tedne prebivalci Južne Afrike ne smejo na javne površine, psa lahko – če imajo to srečo – peljejo največ okrog svoje hiše.

”Po pogovorih smo se strinjali, da ne bo več sprehajanja psov. Če zares želite sprehoditi svojega psa, ga peljite okrog vaše hiše,” je dejal tamkajšnji policijski minister Bheki Cele. Poleg sprehajanja psov prepoved vključuje tudi gibanje zunaj v rekreativne namene in karkoli, kar ni življenjskega pomena – dovoljeni so le izhodi, ki zadevajo hrano in zdravje.

vir: bbc.com

 

Ljudje vsepovsod v strahu pred okužbo zapuščajo svoje pse

Kot smo že pisali, se na Kitajskem in v Italiji soočajo z velikim porastom zapuščenih psov, ki jih ljudje zapuščajo v strahu pred tem, da bi jim pes prenesel korona virus.

Dogaja se tudi v Španiji in marsikje drugje. Kot je zapisala Tanja Vidergar iz Zavoda Pit na svojem FB profilu, ravno danes (v soboto) odhajajo po psičko Nalo. Ta se sicer ne nahaja v Sloveniji, kar pa v resnici niti ni pomembno. Zakaj so jo zapustili? Strah, da bi na družinske člane pes prenesel virus.

Takole je zapisala: ”Pa se je začelo. Panika zaradi virusa in evo histerična mama kliče azil pod nujno takoj, da se umakne pes iz njihovega stanovanja in njenega sina, da slučajno ne prenese kaj nanj. Kljub pojasnilom, razumevanju, času, ne želi slišati in evo psička pristane v azilu. Jutri odhajamo po njo. Prihaja na varno in toplo. Iskala bo dom. O tem, da se psička trese že cel dan, ima diarejo, je vsa prestrašena med sto in nekaj psi ne bi začela. Dobrodošla Nala ❤️”

Kot smo že večkrat poročali, ni bojazni in ni dokazov, da bi psi lahko zboleli ali prenašali ta virus.

Kljub temu se svetuje vsem okuženim, da – če le lahko – za čas okrevanja prepustijo skrb in crkljanje pasjega prijatelja drugim v družini.

”Osebam, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, svetujemo, naj omejijo stike z domačimi živalmi. To pomeni, da živali ne božamo, objemamo, ljubkujemo ali si delimo hrano z njo. Živali naj okužene osebe ne ližejo. Priporočamo, da za živali skrbi druga oseba v gospodinjstvu, ki je zdrava. Če se okužena oseba ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj nosi obrazno masko in si pred in po stiku z živalmi obvezno umije in razkuži roke,” svetujejo na Veterinarski fakulteti.

Prav tako naj tudi za pse v tem času se toliko bolj velja – #ostani doma, torej da gre na sprehod izključno s tistimi, s katerimi je v samoizolaciji, da pes nima stika z drugimi ljudmi ali živalmi.

 

Parodontalna bolezen prizadene vsakega psa

Parodontalna bolezen v določeni stopnji prizadene vsakega psa pri neki starosti. Nimajo vsi psi napredovane oblike, toda vsak pes ali mačka ima vnete dlesni.

»Ne govorimo, da imajo vse živali napredovano obliko, ki zahteva odstranjevanje zob, ampak praktično vsaka žival – vsak pes in vsaka mačka – ima vnete dlesni. To se premalo prepoznava. Veliko skrbnikom in včasih celo veterinarjem se zdi, da sta zadah in rdečina dlesni normalno stanje, ampak ni. To je že parodontalna bolezen in v teh fazah jo želimo ‘uloviti’, saj je potem to povratna bolezen. Očistimo obloge nad in predvsem pod dlesnijo in dlesen se pozdravi; pod pogojem, da doma vzdržujemo redno ustno higieno,« pravi  sogovornica, strokovnjakinja Ana Nemec Doc. dr. Ana Nemec, dr. vet. med., specializirana za zdravje ust in ustne votline psov in mačk.

V primeru, da ta fazo (vnetje dlesni ali gingivitis) zamudimo, lahko vnetje dlesni napreduje v propad obzobnih tkiv (parodontitis). V tem primeru gre za nepovratno bolezen in vse, kar veterinarji lahko naredijo, je, da bolezen zaustavljajo. Pri zelo napredovani bolezni je velikokrat edina možnost odstranitev zob.

Redni veterinarski pregledi so ključni

Da strokovnjaki bolezen zasledijo v dovolj zgodnji fazi, jo morajo videti. Zato sogovornica svetuje, da veterinar ob rednem pregledu na pol ali na eno leto pregleda ustno votlino psa in oceni stanje. Če je dlesen lepe rožnate barve in so zobje beli, načeloma ni potrebe po profesionalni negi. Če pa opazi zobne obloge, rdečino dlesni ali celo majave zobe, odmik dlesni in izpostavljenost korenin, potem strokovnjaki svetujejo pregled v splošni anesteziji (‘pod narkozo’). Takrat natančno pogledajo vsak zob posebej, naredijo tudi rentgenske slike posameznih zob. Pri tem sogovornica doda, da pri veterinarjih dentalni rentgen ni tako pogost, kot bi si želeli: »Vsakdo, ki se ukvarja s stomatologijo, bi moral imeti dentalni rentgen. Kar 27,8 % bolezni zob bomo namreč spregledali, če pri psih ne bomo opravili zobnega rentgena.«

Skoraj še pomembnejšo vlogo pri ugotavljanju suma na bolezni v ustni votlini pa imajo pasji skrbniki. Z redno, dnevno higieno zob bodo prav ti najprej videli spremembe na dlesni, zobeh, pa tudi kakšne morebitne novotvorbe, razjede … Tako bodo ključno pripomogli k zgodnjemu prepoznavanju in zdravljenju bolezni.

Preberite si še, kako vemo, da psa boli zob in pa, kako pomembno je ščetkanje zob. 

Špela Šimenc

Kdaj lahko inšpektor odredi odvzem psa?

Kdaj lahko inšpektor odredi odvzem psa? Se pri tem strogo drži zakonskih določil, ali upošteva tudi potrebe psa po socialnem stiku, sprehodih, miselnih izzivih …?

Kaj se zgodi z odvzetimi psi in koliko so jih v zadnjih letih odvzeli? Vsa ta vprašanja smo zastavili pristojnim inštitucijam, odgovor navajamo spodaj.

»V 43. členu Zakona o zaščiti živali je določeno, da ima uradni veterinar pravico začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb Zakona o zaščiti živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prostoživečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom Zakona o zaščiti živali, to je usmrtitev po preteku 30-dnevnega bivanja,« odgovarjajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Poudarjajo, da mora pri presoji, kdaj so kršene določbe Zakona o zaščiti živali in spremljajočih predpisov, uradni veterinar preučiti vsa dejstva in okoliščine ter na njihovi osnovi odločiti o vsaki zadevi. »Gre za upravno-inšpekcijsko odločbo, ki je individualni pravni akt,« povedo in dodajo, da v zakonodaji potreba psa po socialnih stikih ni opredeljena kot pogoj ravnanja s psom. Dodajo, da ima uradni veterinar pravico odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti, ali ni znan ali dosegljiv. Evidence o tem, kaj se je zgodilo z odvzetimi psi, na UVHVVR nimajo.

Andreja Šalamun (iz rubrike Zakaj?Zato!, ki je redna rubrika revije Moj pes)

Enoletni labradorec nudi psihično pomoč zdravnikom, ki so v prvih vrstah

Enoletni labradorec Wynn nudi psihično pomoč zdravnikom, ki se proti novemu virusu borijo v prvih vrstah.

Ganljiva zgodba prihaja iz ameriškega Denverja. Enoletni labradorec Wynn je na voljo za druženje in crkljanje medicinskemu osebju, ki se bori z najhujšimi pacienti, ki jih je prizadel koronavirus.

Wynn je kuža, ki ga v tej bolnišnici vsi poznajo, saj je njegova ‘trenerka’ tamkajšnja zdravnica Susan Ryan. Trenutno je kuža v postopku, da postane terapevtski pes, pa ga je praksa očitno prehitela. Susan trenira psa že od njegovega 8. tedna naprej in pogosto ga pripelje na obisk v bolnišnico.

”Nekega dne sem videla, kako se Wynn vrača iz sprehoda. Stekla sem do njega in vprašala, ali lahko samo minutko preživim z njim,” je povedala Susan. ”Ko si v bližini psa, se prizemljiš v sedanjem trenutku.”

Sedaj Wynn precej časa preživlja v eni izmed bolnišničnih pisarn, kjer je na voljo osebju, ki potrebujejo psihični odmik.

Zavetišče Ljubljana pripravljeno sprejeti živali hospitaliziranih skrbnikov

Zavetišče Ljubljana je pripravljeno sprejeti živali okuženih skrbnikov s koronavirusom, ki živijo sami v primeru, da bi bili hospitalizirani.

”V zavetišču Ljubljana smo pripravljeni na sprejem zapuščenih živali, katere edini skrbnik bi bil hospitaliziran,” so zapisali na svoji spletni strani.

Kot pravijo bo protokol deloval kot utečeno v podobnih primerih – na prijavo pristojnih služb in/ali ob prisotnosti policije. ”Seveda bomo ob tem upoštevali vse ukrepe za samozaščito in omejevanje širjenja okužbe. Trenutno razpolagamo z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi in imamo dovolj prostih kapacitet za območje pristojnosti zavetišča Ljubljana, sprejeli bi jih lahko okrog 50. Doslej še nismo sprejeli živali katere skrbnik bi bil hospitaliziran zaradi COVID -19,” pravijo.

Živali hospitaliziranih skrbnikov bodo lahko lahko v Zavetišču Ljubljana vse dokler se skrbnik ne vrne domov oz. kakor bo določil lastnik živali (predaja drugemu začasnemu skrbiku). Plačnik omenjene storitve je skrbnik živali.

vir: http://zavetisce-ljubljana.si/

 

 

 

Pasji skrbniki se zabavajo drugače kot mačji

Kar 1000 mačjih in 1000 pasjih skrbnikov so pri Mars Petcare vključili v svojo raziskavo, s katero so opazovali povezavo med psi in mački ter njihovimi ljudmi. Osredotočili so se na najrazličnejša področja.

Ugotovili so, da imajo psi mnogo večji vpliv na svoje skrbnike kot mački. Raziskava je pokazala tudi, da so mačje osebe bolj kreativne. Pasje pa naj bi več zaslužile. To je med seboj povezano, saj raziskava kaže tudi na to, da so pasji skrbniki (v primerjavi z mačjimi) dvakrat bolj pogosto zaposleni v finančnih službah. Mačji pa, na drugi strani, kar štirikrat pogosteje delajo kreativno delo. Prav boljši zaslužek je lahko razlog za to, da pasji skrbniki zapravijo 33 % denarja več za obleke in 26 % več za zabavo.

Drugačna vrsta zabave

Tudi zabavajo in sproščajo se mačji in pasji skrbniki na različne načine. Mačji skrbniki imajo radi dokumentarne filme, muzikale in ‘indie’ film. Pasji skrbniki pa so bolj navdušeni nad akcijo, grozljivkami, pa tudi nad romantičnimi filmi. Mačji skrbniki radi berejo, vrtnarijo in pišejo. Pasji so aktivnejši in energični, ukvarjajo se s športom, radi plešejo, potujejo, vadijo jogo. Pasji skrbniki so se v 45 % izrazili, da so prav psi krivi za to, da so se začeli ukvarjati s športom. Raziskava je pokazala tudi, da je zelo veliko pasjih skrbnikov tekačev – kar četrtina. Medtem pa je le 8 % mačjih skrbnikov dejalo, da so mačke izboljšale njihovo telesno aktivnost.

Oboji zelo dobro znižujejo stres

Mačji skrbniki svojim mačkam več zaupajo in jim pogosteje povedo tudi najgloblje skrbi. Skoraj 70 % tako pasjih kot mačjih skrbnikov pa pravi, da jim njihove živali znižujejo stres. Malce pogosteje pa so mačke tiste, ki zagotavljajo tolažbo ob izgubi ali ločitvi ljubljene osebe.

Surovi pepel v pasji hrani kot kazalec kakovosti

Marsikateri lastnik se ob branju deklaracije vpraša tudi, kaj v hrani za njegovega ljubljenčka počne surovi pepel.

Podatek o odstotnem deležu surovega pepela je obvezen in mora biti naveden v kategoriji ‘Vsebnost analitskih sestavin’.

»Surovi pepel v hrani oziroma krmi določajo s sežigom vzorca krme pri visoki temperaturi, in sicer pri 550 stopinjah Celzija. Na ta način v vzorcu sežgejo vse organske snovi, ostanejo pa anorganske, torej kalcij, fosfor, magnezij in ostali minerali, ki jih stehtajo in imenujejo surovi pepel,« pojasnijo Tanja Kožuh in UVHVVR. »Surovi pepel torej predstavlja seštevek vseh rudninskih snovi v krmi in tako poda dobro informacijo o kakovosti krme,« poudari Kožuhova, na UVHVVR pa izpostavijo, da pepel v krmno mešanico (hrano) seveda ni dodan.

Poleg vsebnosti surovega pepela mora biti na oznaki krmne mešanice za pse navedena še vsebnost surovih maščob, surovih beljakovin in surove vlaknine. Takšno označeno vrednost sestavin krmne mešanice je možno preveriti z analizo.

Andreja Šalamun (izsek iz članka o pasji prehrani, ki je objavljen v reviji Moj pes / februar, marec 2020)

Izbiramo PASJO ZVEZDO 2020

Revija Moj pes odpira natečaj: PASJA ZVEZDA 2020. Vabljeni, da prijavite svojega kužka. Zmagovalec bo predstavljen v reviji Moj pes in bo postal prava medijska zvezda.

Kako sodelovati?

Izbiramo PASJO ZVEZDO

Prijavite svojega kužka na natečaj PASJA ZVEZDA 2020 - Prvih 50 psov (fotografij z največ prejetimi glasovi) bo šlo v naslednji krog, v katerem boste s svojimi glasovi izbrali končnega zmagovalca našega natečaja - PASJO ZVEZDO 2020. Ta bo dobila svoj prostor v reviji, obiskala jo bo naša novinarska ekipa s fotografom in postala bo zvezda naše revije.

Oddaja fotografij poteka od 23. marca do 12. aprila. Glasovanje za PASJO ZVEZDO se prične 13. aprila in traja do 17. aprila. Zadnji krog glasovanja poteka od 20. do 28. aprila. Po zaključenem glasovanju bomo razglasili PASJO ZVEZDO.

POZOR POMEMBNO: Vsaka fotografije naj bo shranjena na način: IME_PRIIMEK lastnika oz. osebe, ki je poslala fotografijo, nato pomišljaj -IME psa. Npr. IME_PRIIMEK-FLOKI.jpg

Vsaka oddana slika mora imeti jasno viden naziv lastnika in ime psa. Nepravilne prijave ne bodo upoštevane! Dovoljeni so formati slik .png in .jpeg!

Postopek prijave zaključite s klikom na spodnji gumb ODDAJ PRIJAVO!

Neoddana prijava se ne more upoštevati. V primeru nepopolne prijave vam obrazec barvno izpostavi neizpolnjena polja.