Psihično nestabilen pes

Eden od osnovnih pogojev za kakovostno sožitje je, da imamo psihično stabilnega psa. Žal pa je veliko psov, ki psihično niso stabilni.

Kako to ugotovimo? Psihično nestabilen pes med drugim:

  • na sprehodu je napadalen do drugih psov ali celo do drugih ljudi (napada brez pravega povoda, ponavadi zato, ker se čuti ogroženega);
  • lahko ure in ure zavija, laja ali tuli, potem, ko smo ga pustili samega doma;
  • na sprehodu začne brez vzroka teči kot obseden in zbeži proč;
  • brez vzroka se vznemiri (ko se na primer ves trepetajoč skrije pod mizo, ko zasliši smetarski avtomobil …)

Večina skrbnikov, ki imajo nestabilnega psa, sprejme dejstvo, da se je pač njihov pes že rodil tak, da mu nekaj manjka, da ima neke vrste duševno motnjo, ker je doživel travmatično izkušnjo … Če bomo na vedenje svojega psa gledali tako, se njegovo vedenje ne bo nikoli spremenilo in v takšnem primeru bomo morali vse življenje prenašati težave, trpel pa bo tudi pes …

S sodobnimi metodami ravnanja s psom lahko v veliki meri popravimo ali celo odpravimo tudi nestabilno vedenje, seveda pa nam mora pri tem pomagati strokovnjak za vedenje psov.

Jože Vidic ( v Pes, nov družinski član)

 

Počlovečenje psov: ”Psom je treba zagotoviti, da so lahko psi”

Psi so danes v veliki meri del družine, družinski člani, ki jih imamo neizmerno radi. V nekaterih stvareh smo si med seboj podobni, toda dejstvo je, da pes ni človek, ne otrok.

Kot tak pes potrebuje drugačen pristop, ima drugačne potrebe. Veliko strokovnjakov meni, da psom s tem, ko jih preveč počlovečimo, delamo krivico.

»Počlovečenje psov vsekakor ni primerno za pse, saj se jim s takim načinom dela velika krivica. Psom je treba zagotoviti, da so lahko psi. Res je, da smo si v nekaterih stvareh zelo podobni, vendar smo si v veliko stvareh tudi zelo različni. Če jih naštejemo le nekaj: psi ne znajo govoriti, psi živijo v sedanjosti, ljudje pa večinoma v preteklosti ali prihodnosti, psi ne znajo biti zlobni, hudobni in nimajo negativnih misli, psi so živali, ki jih vodi nagon, psi počnejo stvari iz dveh razlogov – nekaj delajo, ker se jim to splača, in nečesa ne delajo, ker bi se radi izognili neprijetnosti, psi imajo štiri tace in potrebujejo več gibanja kot ljudje, odkrito pokažejo svoja čustva, zelo dobro vohajo in še bi lahko naštevali,« pravi Jure Pribičevič iz Alfakana in doda, da je zato za dobrobit psa treba pogledati na stvari z njihovega zornega kota.

Sogovornik največjo težavo vidi v tem, da se ljudje ne zavedajo, da pes potrebuje svoj kotiček in svoj mir, kjer jih nihče ne moti in kjer se lahko spočijejo. Prav tako skupno početje človeških stvari (gledanje televizije, crkljanje v postelji …) ne sme biti nadomestilo za aktivnosti, ki jih pes še kako potrebuje.

»Torej ni dovolj, oz. dokler pes ni vzgojen, niti ne priporočam, da z vami gleda televizijo na kavču, je pod nogami, ko kuhate kosilo in greste z njim na zanj dolgočasen dolg sprehod, ki je za vas sicer super sprostitev po službi. Pes je nagonska žival in bolj kot bodo njegovi nagoni zadovoljeni, srečnejši bo. Raje dolg in dolgočasen sprehod zamenjajte za različne fizične in mentalne aktivnosti, ki jih lahko počne vaš pes. Ne pozabite: najprej poskrbite, da bo pes lahko pes, in zagotovite, da bodo njegove potrebe izpolnjene. Šele nato naj zavzame vlogo človekovega najboljšega prijatelja,« svetuje Alfakanov strokovnjak.

Liofizirana in dehidrirana hrana

Liofilizirana hrana, dehidrirana hrana sta dve različici, ki se trudita najti kompromis med praktičnostjo in svežo hrano.

Liofilizirana hrana je hrana, ki je sušena z zamrzovanjem. Gre za precej kompleksen in drag postopek predelave, pri katerem pa se ohrani najboljše od vseh sestavin.

Pri dehidrirani hrani gre običajno za posušene sestavine – popoln obrok – ki jih moramo pred serviranjem rehidrirati z vodo.

Ena in druga sta super praktični in odlični zadevi, ki pa sta za vsakodnevno hranjenje lahko hitro velik finančni zalogaj (odvisno od velikosti psa). Je pa tovrstna hrana zelo priljubljena pri tistih, ki prisegajo na svežo hrano in iščejo kompromise za varstvo, dopuste in tiste priložnosti, ko je priprava hrane za psa otežena ali nemogoča.

Lena Gregorčič (celoten članek o različnih vrstah pasje hrane pa v aktualni številki revije Moj pes)

Učimo se: brisanje tačk

Brisanje tačk je lahko zelo uporaben ”trikec”, sploh takrat, ko se vrnemo z razmočenega sprehoda, pa tudi v suhem vremenu se med dlake na stopalih ujamejo pesek in mivka.

Cilj, ki ga skušamo doseči je, da kuža na skrbnikovo povelje s sprednjima tačkama začne praskati po preprogi.

Za učenje brisanja tačk potrebujemo:

  • debelejša brisača ali kopalniška preproga
  • kliker ali besedico ”ja”
  • priboljške

Učenje po korakih:

Najprej moramo pripraviti situacijo, ki bo kužka spodbudila, da bo začel s tačko praskati po brisači; v gubo na rob brisače skrijemo priboljšek, tako da ga bo pes zlahka zavohal in s smrčkom odrinil brisačo, nato pa priboljšek pojedel. To ponovimo dvakrat ali trikrat.

Nato priboljšek skrijemo globlje v brisačo (brisačo dvakrat prepognemo, kot palačinko), da si bo moral pes do njega pomagati s tačko. Ko bo kuža v želji, da bo prišel do priboljška, po njej popraskal s tačko, kliknemo in ga nagradimo s priboljškom, ki mu ga ponudimo iz roke ali vržemo na tla, stran od brisače. Ponavljamo toliko časa, dokler pes ne ugotovi, da klik prikliče s praskanjem po preprogi.

Od tedaj naprej brisačo še vedno nekoliko zvijemo ali preganemo, vendar vanjo ne skrivamo več priboljška. Čakamo, da pes po njej popraska, in ga takoj nagradimo. Ponavljamo.

Počasi brisačo prepogibamo vse manj, dokler pes zanesljivo in predvidljivo s tačko ne praska po povsem razgrnjeni brisači oz. preprogi.

Takrat je čas, da dodamo povelje. Ko kuža intenzivno praska, rečemo na primer ”BRIŠI”, nato kliknemo in nagradimo.

Domnevamo lahko, da bo do tu kuža praskal z eno, najverjetneje vedno isto tačko. Ker želimo, da bi uporabil obe prednji tački, ravnamo takole:

Psu naročimo ”briši” in z enim priboljškom nagradimo praskanje z eno tačko. Prvič, ko bo popraskal z obema tačkama, pa si bo prislužil posebno nagrado, zato ga bomo nagradili z več priboljški zapored. Ko bomo to nekajkrat ponovili, bo ugotovil, da se mu splača uporabiti obe tački, saj mu to prinaša obilnejše nagrade. Zavedati se moramo, da potrditev (klik + nagrada) psu sporoči, kdaj naj vajo konča. Doslej smo ga vedno potrjevali takoj, ko je začel praskati. Če želimo, da bi to počel dlje (saj je naš namen, da si tačke dobro obriše), ga moramo tega še naučiti. Brisanje podaljšujemo tako, da postopoma odlašamo trenutek, ko s klikom in priboljškom, sčasoma pa le s sprostitveno besedo (”skoči” ali ”konec”) psu sporočimo, naj neha praskati.

Pa veliko uspeha!

Rodezijski grebenar

Afričani so od nekdaj imeli svoje pse, tako kot Evropejci in Azijci. Prilagojeni so bili tamkajšnji naravi, tamkajšnjim ljudem in njihovim navadam.

Na jugu afriške celine, v krajih, kamor turist ne zaide, je v oddaljenem grmičastem svetu še dandanes mogoče najti pse, ki imajo na hrbtu greben, dolgo črto iz dlak, ki so obrnjene v nasprotno smer. Eni so veliki in močni, drugi majhni in zanikrni, eni pisani, drugi rjavi ali rumeni. Niso pasemski psi, pač pa predniki ali daljni sorodniki pasme, ki ji kinološki svet pravi rodezijski grebenar.

Rodezijski grebenar, ki so ga v resnici v sedanjo pasmo izoblikovali Angleži, je edina priznana pasma psov z juga Afrike. O njej smo povprašali Ino Rogošić Blagojević in Tomislava Trninića iz psarne Ayaba Kennel.

Zakaj rodezijski grebenar?

Je pes, v katerega se človek zaljubi na prvi pogled. Pri tem ne gre zgolj za njegov zunanji videz, ampak predvsem za njegov značaj. Je pes, ki se mu moramo posvetiti z vsem srcem, kar nam vrača s svojo globoko vdanostjo in navezanostjo. V šali pravijo, da nimamo grebenarja mi, ampak on nas.

Odlike in slabosti pasme?

Rodezijski grebenar vzbuja pozornosti zaradi svoje lepote, fizične moči in svojega posebnega značaja. Ima precej razvit lovski nagon, ki ga lahko s primerno vzgojo brez večjih težav nadziramo – precej lažje kot pri drugih goničih. Za pasmo je značilna izrazita kombinacija inteligence, ostrega čutila za vid in sluh ter nenavadne hitrosti tega razmeroma velikega psa. Njegovo gibanje je elegantno z vtisom neizčrpne moči, hkrati pa je njegov ritmični tek podoben lahkotnemu gibanju mačke ali elegantnemu teku konja. Ohranil je lastnosti goniča, hkrati pa je čudovit človekov spremljevalec in zaščitnik vseh drugih družinskih članov. Zaradi svoje velikosti in moči, ter dejstva, da živi z ljudmi kot član družine, mora imeti stabilno nrav z visoko stopnjo samonadzora, kar je v precejšnji meri odvisno od njegovega skrbnika.

Pravilno vzgojen grebenar bo na sprehodu druge pse le pogledal, ne bo jih izzival, če je le mogoče, se bo sporom izognil, nikoli ne bo napadel prvi. Ne laja brez potrebe, oglasi se le, da opozori na nevarnost. Večino dneva preživi iztegnjen na pragu, še raje v kakšnem fotelju, pripravljen, da bo ukrepal, če bo treba. Do otrok kaže različno stopnjo strpnosti, od ravnodušnosti do velike ljubezni. Rad sodeluje s svojim človekom, a ne prenese prisile in grobega ravnanja. Ob pravilnem ravnanju se zelo hitro uči. Z njim moramo delati dosledno, sicer kaj hitro najde naše šibke točke in dela po svoje. To počne zelo prikrito in premeteno.

Vodljivost in učljivost?

Običajno ga uvrščajo med zahtevnejše pasme. Res je, da moramo k šolanju pristopiti malce drugače kot pri drugih pasmah. Če nečesa ne bo hotel narediti, ga k temu ne bomo mogli prisiliti ne s hrano, ne s kakšno drugo obliko ”podkupovanja”. Je zelo vztrajen in z grobostjo pri njem ne bomo dosegli pokorščine. Marsikdaj pa je dovolj že sprememba intonacije glasu, da bo naredil želeno. Pri delu bomo najuspešnejši, če bo učenje dojemal kot neke vrste igro.

Za kakšne ljudi je primeren?

V njegovi naravi je, da zelo rad poležava na svojem prostoru in porabi le toliko energije, kot je zares nujno. Tudi na razstavah je lahko otopel in se dolgočasi, zelo rad pa živahno teka v naravi. Primeren je za ljudi, ki bodo z njim pripravljeni oditi vsak dan na poldrugo uro dolg sprehod in še na dva krajša sprehoda. Njegov skrbnik mora biti psihično trden in stabilen. Ni pes, ki bi lahko živel v pesjaku, na vrtu ali kjerkoli stran od svojih ljudi. Svojega človeka potrebuje kot zrak, hrano in vodo. Upoštevati moramo tudi, da ima kratko dlako brez podlanke in zato slabo prenaša mraz.

Pasji športi?

Grebenar je razmeroma vsestranski pes – spremljevalec, družabnik, zaščitnik in čuvaj. Uporabljajo ga tudi v policiji. V Kanadi ga uporabljajo kot vodiča slepih. Razmeroma uspešen je v agilityju, obedienceu, nekateri med njimi so tudi odlični sledarski psi. Sicer pa so njegove športne sposobnosti odvisne od individualnih lastnosti posameznega psa in seveda njegovega lastnika.

Negovanje?

Je pes, ki nima neprijetnega vonja, celo takrat ne, ko je njegova dlaka mokra. Dlako si neguje podobno kot mačka – z lizanjem kožuha. Sicer pa je dovolj, da njegovo dlako redno češemo z gumijasto krtačo. Če ni kakšnega posebnega razloga, ne potrebuje kopanja.

Morebitne hibe in bolezni?

Ena od prirojenih hib je tako imenovani dermoidni sinus. Gre za hibo, ki je značilna za to pasmo. Hiba nastane med razvojem zarodka, odkrijemo pa jo lahko takoj po rojstvu. Obstaja več tipov bolezni, hibo pa lahko odpravi veterinar z razmeroma preprostim kirurškim posegom. To ponavadi opravi že vzreditelj. Kot vse pasme z globokim prsnim košem je tudi grebenar nagnjen k zasuku želodca. V zadnjem času vzrejne živali testirajo na degenerativno mielopatijo (obolenje hrbtenjače) in na hemofilijo.

Kaj izbira pasme pove o vas?

Lastniki psov imamo radi vse pse, pa vendar ima vsakdo svojo pasmo, ki mu je še posebej ljuba. Ne gre za izbiranje in selekcijo, gre enostavno za to, da nam določene pasme srce še malo bolj ogrejejo.

Z izbiro pasme pridejo tudi stereotipi o tem, kaj izbira pove o skrbniku. Zbrali smo nekaj najbolj pogostih.

Zlati prinašalec

Vaša izjemna vrlina je prijaznost. Razumete se z različnimi tipi ljudi in ste vedno pripravljeni na nova poznanstva. Za prijatelje in družino bi storili vse.

Doberman

Ste visoko inteligentni in zaščitniški do tistih, ki jih imate radi. Včasih vas ljudje prehitro sodijo, toda to je zato, ker vas ne razumejo. Za nekatere ljudi ste zastrašujoči, toda tisti, ki vas spoznajo vedo, da ste globoko v sebi pravi ‘srček.’

Border Collie

Ste ljubeznivi in imate ogromno energije, niste eden tistih, ki bi ure in ure posedal na kavču ter gledal televizijo. Za tisto, kar v življenju hočete, boste storili vse. Ljudje vas imajo radi.

Pudelj

Radi spoznavate nove ljudi in ljudje vas imajo radi. Včasih ljudje mislijo, da se ‘nosite’, vaša hoja izžareva samozavest. Toda vi prav dobro veste, kako se sprostiti in zabavati, pri tem se ne ozirate na pričakovanja drugih.

Nemška doga

Ste nežni in prijazni, kot vaša pasma. Ne glede na to, koga srečate, vse sprejemate s sočutjem. Ljudje vas prepoznavajo kot tiho in močno osebo.

Mops

Ste živahni, polni energije, nikoli vam ni dolgčas. Imate igrivo naravo, radi se crkljate in radi imate spanje.

Bostonski terier

Na zunaj delujete zahtevni, toda v resnici ste nežni in občutljivi. Enostavno sklepate prijateljstva in ste odličen poslušalec. Ljudem vedno namenite nasmeh in dajete občutek zaupanja vredne osebe.

Beagle

Ljudje vas poznajo kot veseljaka. Radi se učite novih stvari in nikoli vam ni dolgčas, vedno najdete zaposlitev zase. Vaša hiba je včasih pretirana radovednost, ki vas lahko spravi v težave.

Čivava

Ne glede na to, katerega spola ste, vaša osebnost napolni sobo. Znate biti ukazovalni, toda v resnici ne mislite tako. Ne bojite se odgovornosti, znate se postaviti zase. Če vas kdo prizadene, se branite z vsemi močmi in tudi ”šavsnete”. Zato so ljudje raje na vaši strani.

Labradorec

Imate osebnost, ki privlači ljudi, ljudje so izjemno radi v vaši bližini. Življenja ne jemljete preresno, uživati znate v vsakem dnevu. Ljudje vas poznajo kot mirno in osredotočeno osebo, ki je majhne stvari ne spravijo iz tira.

Jazbečar

Ste domiselni in edinstveni. Radi ste original, radi izstopate, ne marate biti ”ovčica”. Ste zelo družabni in ni vam problem biti v centru pozornosti.

Cavalier King Charles španjel

Niste radi sami, ker vam hitro postane dolgčas. Zase ne bi rekli, da ste sramežljivi, toda po naravi ste malo ”rezervirani” okoli tistih, ki jih ne poznate. Do svojih ljudi ste zelo ljubeči, četudi na trenutke rahlo nevrotični.

Pit Bull

Ne sodite drugih, ker prav dobro veste, kako je, če si nepravično sojen. Ste nežni, ko morate biti in ste močni, ko to situacija zahteva. Tisti, ki vas obsojajo bi morali vedeti, da ste v svojem bistvu izjemno ljubeče bitje.

Sibirski haski

Ste rojeni vodja in nimate nobenih težav, da to pokažete drugim. Vaša volja je močna in osredotočena, točno veste, kaj v življenju želite in za to se boste borili z vsemi močmi. Po naravi ste aktivni, ležanje na kavču ni za vas.

Mešančki

Življenje znate užiti na polno. Ste spontani in neradi planirate preveč vnaprej, saj si velikokrat premislite. Ste dobri v sklepanju prijateljstev, pri tem nimate predsodkov.

Corgi

Radi se zabavate, nikoli ne izpustite obroka in na trenutke znate biti malo nadležni – toda samo takrat, ko veste, da imate prav glede nečesa. Ljudje so radi okrog vas, ker ste tako zabavni.

Nemški ovčar

Ste pametni in zelo atletski, ne bojite ne nobenega težkega dela. Ljudje se na vas zanašajo, ker ste zaupanja vredni, močni in v veliko vidikih neodvisni. Posedanje naokrog ni za vas, radi ste vedno zaposleni.

Buldog

Ste izjemno karizmatični in imate umirjeno osebnost. Niste materialistični in najbolj uživate v družbi družine in prijateljev. Imate dober smisel za humor, ste prijazni. A naj to nikogar ne zavede – imate tudi občasno ”težjo” plat.

Dalmatinec

Radi ste v gibanju in radi odkrivate nove stvari. Življenje jemljete kot avanturo, vedno ste na lovu za svojimi sanjami.

Bokser

Tudi v najtežjih situacijah se znate pohecati. Ste igrivi in v družbi svojih prijatelji poznani kot ‘zabavljač’. Včasih imate prav težavo, da ostanete resni. Imate popolnoma odprte karte, ničesar ne skrivate.

Šnaucer

Niste popolnoma nič sramežljivi in če imate s čim težave, ne boste skrivali svojih čustev. Imate drzno, neustrašno osebnost in veselje do življenja. Ne obremenjujete se s tem, kaj drugi mislijo o vas.

Yorkie

Ne prenašate, da vam kdo govori, kaj početi. Z drugimi besedami – ne da se vas ukrotiti. Ste izjemno predani svojim bližnjim, raje kot samoto imate družbo. Ste svobodomiselni, sprememb pa ne prenašate najbolje.

Rotveiler

Na pogled ste močni in trdoživi, na žalost pa mnogi predvidevajo, da je taka tudi vaša notranjost. Kdor vam da priložnost, spozna vašo nežno osebnost in zlato srce.

RECEPT: bananini kupčki

Tokrat delimo namig za enostaven recept za pasje priboljške. Pripravili so ga v Pasji pekarni Pika.

Sestavine:

  • 1 srednje velika banana
  • 1 jajce
  • 1 skodelica ovsenih kosmičev
  • ½ skodelice pšenične moke
  • 1 čajna žlička medu
  • 1 čajna žlička olivnega olja

Priprava:

Pečico segrejemo na 180 °C. Banano pretlačimo, dodamo jajce, med in olivno olje. Ko premešamo, dodamo še ovsene kosmiče in moko. Z žlico oblikujemo majhne kupčke in jih polagamo na peki papir. Piškote pečemo okoli 12 minut.

Šu še vedno išče dom

Šu je pred meseci postal že prava zvezda družabnih omrežij in celo časopisnega članka.

Nič od naštetega mu ni pomagalo, da bi zapustil zavetišče. Ravno nasprotno, odkar biva tam, ga ni obiskal še prav nihče. Kako naj potem 4 letni mešanček najde svoj dom, če sploh nima priložnosti, da bi spoznal svoje ljudi?

Šu je prijaznega karakterja, igriv, obožuje sprehode in je večje rasti, primeren je za zunanje bivanje, v zavetišče je bil oddan po smrti lastnika. Pred tem je bival na svoji kmetiji.

Do ostalih psov je zadržan, zato bi bila potrebna socializacija.

Vir in več informacij: Zavod Muri, 070/85-11-66, zavod.muri@gmail.com

Kako oskrbeti pasje rane?

Skrbniki psov se zagotovo sem in tja soočajo s situacijami, ko je pes ranjen. Zato je pomembno, da znamo v teh okoliščinah pravilno postopati.

Površinske rane

Takšnih ran se lahko dotikamo le s čistimi rokami. Z rane najprej odstranimo vso umazanijo. Od velikosti in globine rane pa je odvisno, ali bomo dali na rano le sterilno gazo, ali jo bomo povili. Še najbolje pa je, da rano dokončno oskrbi veterinar.

Globoke rane

Tudi pri teh ranah je pomembno, da se jih dotikamo le s čistimi rokami. Na rano položimo sterilno gazo, ki jo imamo v prvi pomoči in jo povijemo. Če je treba, z ustrezno povezo zaustavimo krvavitev. Nadaljnjo obdelavo rane pa moramo seveda prepustiti veterinarju.

Krvavitve

Zunanje poškodbe so po navadi videti veliko hujše, kot v resnici so, še zlasti, če krvavijo. Pri krvavitvah iz arterije teče kri v curku in v ritmu pulza. Pri krvavitvah iz vene (dovodnice) pa je krvavitev enakomerna. Tudi v tem primeru damo na rano sterilno gazo in povežemo rano. Pri krvavitvah iz nosu je pes po navadi zelo prestrašen in nemiren. Pomagamo mu tako, da ga umirimo in poskrbimo, da bo z glavo miroval, na nosni hrbet pa mu damo hladen obkladek (v krpo lahko zavijemo led in ga položimo na nosni hrbet). Tudi v tem primeru je najbolje, da se s psom kar najhitreje odpravimo k veterinarju!

Poškodbe šap

Zelo hitro se zgodi, da kuža kam vtakne tačko, pa je ne more izvleči, ali jo na silo izpuli in si pri tem poškoduje krempelj. Pogoste so tudi ureznine na blazinicah, saj je na sprehajalnih poteh po navadi veliko ostrih predmetov, na katerih se kuža lahko poreže. Take poškodbe pogosto spremlja huda krvavitev. Tudi zato je pomembno, da imamo na sprehodu s seboj primeren povoj. Še najbolje je, da na krvaveče mesto položimo tampon, nato pa med vse prste damo vato. Vato namestimo v tanjšem sloju tudi na spodnji del tačke in to tako visoko, da bo segala malce nad povoj. S tem slojem vate bomo preprečili, da bi kri zastajala v okončini. Še najbolje, da za povijanje uporabimo tako imenovani Coban povoj, ki nikakor ne sme manjkati v naši prvi pomoči. Ko nogo povijemo, moramo opazovati, ali morebiti ne oteka. Če oteka, moramo povoj malce razrahljati, končno oskrbo rane pa moramo prepustiti veterinarju.

Veterinar mora vedeti, če uporabljamo tudi alternativo

Osveščenost med pasjimi skrbniki o alternativnih metodah zdravljenja narašča, vendar se mnogo skrbnikov za alternativo odloča z grenkim priokusom, saj njihov veterinar tega ne sprejema.

To, da osveščenost o naravnih metodah med pasjimi skrbniki narašča, nam je potrdila tudi Lena Gregorčič, ustanoviteljica spletne strani Zdrava hrana za pse, ki s strokovnjaki organizira številne delavnice in predavanja o komplementarnih metodah zdravljenja. Kot pravi, se veliko skrbnikov odloči za tak pristop komaj potem, ko so poskusili že vse ostalo in ni nič pomagalo. Pri tem sogovornica opozarja tudi na to, da nas hitro zanese v skrajnost: ”Hkrati s »popularizacijo« naravnih rešitev opažam, da jih nekateri jemljejo preveč skrajno in h klasičnemu veterinarju ne bi šli več za vsako ceno. To vsekakor ni pravi način razmišljanja, potrebna je zdrava mera vsega!”

Kako pa komplementarne metode sprejemajo veterinarji?

Sogovornico smo vprašali tudi, kako stroka sprejema alternativno zdravljenje. ”Čeprav v teoriji stroka prikimava komplementarnim metodam, v praksi še vedno prihaja do napete tišine ali nejevernih pogledov, ko recimo omeniš, da bi pri psu poskusil še s homeopatijo. Ne vedno in ne povsod, dogaja pa se,” pravi Lena Gregorčič in doda, da ji bralci pogosto pišejo, če pozna kakšnega veterinarja, ki »podpira« naravno zdravljenje, ker njihov zdajšnji ni temu ravno najbolj naklonjen. Pogosto prihaja do tega, da skrbnik psa skriva pred svojim veterinarjem, da se pes zdravi tudi s komplementarno metodo. Toda, kot pravi sogovornica, je bistvenega pomena, da so pri veterinarju vse karte na mizi, da se ničesar ne prilagaja ali skriva. Je pa, kot tudi mnogi drugi, prepričana,  da bi klasična in alternativna veterina morali bolje sodelovati (in ne tekmovati).