Temu pasjemu trendu s spleta se raje izognite!

Zadnje tedne je na priljubljenem družabnem omrežju TikTok postal pravi trend nekakšen izziv: lajanje v psa. Strokovnjaki tovrstno početje odsvetujejo.

O kakšnem trendu govorimo? Uporabniki TikToka zalajajo v svojega psa in ob tem snemajo njegovo reakcijo in video objavijo. Nekateri psi se ustrašijo, drugi zalajajo nazaj, tretji se obrnejo stran, nekateri pa samo debelo pogledajo.

Prav odzivi psov naj bi bili gledalcem video posnetkov tako zelo zabavni in smešni, da se tovrstno početje širi od uporabnika do uporabnika.

Vzbujanje strahu in nelagodja ni zabavno

Kot večina trendov na družabnih omrežjih, ki vključujejo hišne ljubljenčke, se je tudi ta razvil in postal viralen, ker ljudje mislijo, da je vzbujanje strahu ali negotovosti pri njihovem ljubljenčku smešno. Strokovnjaki so si enotni, da psi pri tem ne uživajo, saj s telesno govorico jasno pokažejo, da jim je neprijetno, so prestrašeni in zmedeni.

Posledice, ki si jih nihče ne želi

Posmehovanje pasji zmedenosti in strahu, ni le kruto, ampak tudi nevarno. Ne pozabimo, da so tudi psi čuteča bitja in da imajo naša dejanja lahko negativne posledice na njihovo duševno zdravje. Zato pred tovrstnim početjem dobro premislite, kakšne bodo posledice, če se vaš prestrašeni pes na vaše lajanje v obraz odzove z ugrizom. Ugriz bo pustil posledice vam kot tudi psu, ki bo zaznamovan kot nevaren pes. Ponavljajoči se ugrizi pa lahko privedejo do uspavanja psa.

 

PREBERITE TUDI

Psi – junaki epidemije, ki svojim skrbnikom olajšajo izolacijo

 

Vir: The Dog People

35.000 evrov, da se 3 mesece vi in vaš pes prehranjujete vegansko

Britansko podjetje, ki ponuja vegansko hrano za pse ponuja visoko plačilo vsem, ki bi bili pripravljeni za določen čas sodelovati v preizkusu: rastlinska prehrana za nas in naše pse.

Podjetje OMNI želi pokazati, da smo vsi skupaj lahkotako bolj zdravi, hkrati pa skrbimo za planet.

Prijave (prijavijo se lahko le prebivalci Združenega kraljestva, stari nad 18 let) zbirajo do konca meseca. 

Izbranim kandidatom ne bodo nudili le visokega plačila, temveč tudi redno tedensko anketiranje o zdravju, energiji, obnašanju, prebavi, spanju, teži ter o videzu kože oz. dlake. Krili bodo stroške prehrane, zagotavljali pa tudi recepte za zdravo, uravnoteženo prehrano, psom pa tudi igračke in priboljške (tudi ti bodo veganski).

Solastnik podjetja, ki je tudi veterinar, je dejal, da obstajajo številne raziskave, v katerih so se skrbniki odločili za vegansko prehrano in potrjujejo, da je rastlinska hrana dobra za zdravje in zadovoljstvo psov.

Par, ki je z vegansko prehrano svoja mladička izstradal, kaznovan s 3 leta prepovedi lastništva psov

Mi bomo za mnenje povprašali slovenske veterinarje.

 

Evakuirani psi in mačke iz Afganistana končno v Kanadi – čakajo na nove domove

Velika akcija evakuacije pogrešanih mačk in psov v Afganistanu je že dolgo v teku, zdaj pa je za stotine živali na vidiku končno – konec, srečen konec. 

Kot poroča organizacija SPCA International, pričakujejo, da bo rešenih 158 psov in 146 mačk, trenutno pa že dobivajo povpraševana za posvojitve. Iščejo tako posameznike, ki bi direktno posvojili živali, kot tudi organizacije, ki bi živalim iskale nove domove.

Ena takih je Hvala psu, da sem zunaj (Thank Dog I Am Out), ki že od avgusta lani skrbi za nova lepa življenja živali, ki so bile zapuščene. “Te mačke in psi so že veliko pretrpeli, zdaj pa smo končno na ciljni ravnini, so zapisali na spletni strni, kjer vabijo k posvajanju oz donacijam za živali, ki so že v Kanadi.

Tule pa si lahko pogledate zgodbo Daniela in Blueja iz Afganistana:

Vir: SPCA

Posvojitev psa: odrasel pes ali mladiček?

Čeprav se zdi, da s posvojitvijo odraslega psa zamudimo njegovo odraščanje in tvegamo morebitne vedenjske težave, nam lahko ravno posvojitev psa v odrasli dobi prinaša veliko prednosti.

Žal se tega dejstva še vedno zaveda premalo potencialnih posvojiteljev, ki v upanju na izogib vedenjskim težavam, iščejo v zavetišču izključno mladičke. Nezavedajoč se, da s tem ustvarjajo veliko krivico vsem tistim odraslim in starejšim psom, ki potrpežljivo čakajo na svojo novo priložnost za življenje.

Vsaka posvojitev psa ima svoje posebnosti

Posvojitev psa je plemenito dejanje, ki pa vseeno zahteva dober razmislek. Če nam mladički prinašajo razposajenost in igrivost ter poln koš novih izzivov pa ima posvojitev odraslega psa drugačne prednosti.

Ob posvojitvi odraslega psa se namreč izognemo nenehnemu čiščenju, učenju sobne čistoče, morebitnim vedenjskim težavam, ki jih ob neizkušenosti največkrat ustvarjamo kar sami. Ob posvojitvi odraslega psa smo lahko že vnaprej seznanjeni z njegovimi morebitnimi vedenjskimi posebnostmi. Povsem napačno je razmišljanje, da vsak odrasel pes s sabo prinaša vedenjske težave.

Socializacijo in puberteto imajo že za seboj

V zavetišču so večinoma odrasli pa tudi starejši psi, ki so povsem prijazni, socializirani, vajeni povodca ter sprehodov. Ob posvojitvi odraslega psa iz zavetišča, ki skrbi za kakovostno obravnavo živali, boste v svoj dom pripeljali psa, ki je že kastriran oz. psička sterilizirana. Opravljena bodo tudi že vsa cepljenja ter znane morebitne zdravstvene težave (alergije itd.)

Pri odraslemu psu je obdobje adolescence preteklost, kar vam prihrani kar nekaj dodatnega stresa. Odrasel pes se bo zelo hitro prilagodil vašemu ritmu življenja in je lahko krasen sopotnik, ki bo v vašemu življenju prinesel povsem nov smisel. Predvsem pa boste lahko z njim ob ustrezni oskrbi preživeli še veliko lepih trenutkov.

 

Psa so iz močvirja rešili s pomočjo drona, s katerega je visela klobasa

V Angliji se je prejšnji teden odvijalo posebno reševanje psa – iz močvirja, pri čemer so si pomagali z dronom. In klobaso. Končalo se je srečno!

Triletna Millie pasme Jack Russell se je izgubila nekje na polju. Skupina za iskanje in reševanje z dronom, ki je bila ustanovljena pred tremi leti za iskanje in reševanje pogrešanih oseb in živali, jo je kasneje opazila na nevarnem območju močvirja.

Z dronom – in s klobaso!

Območje je ob plimi poplavljeno, zato so imeli le nekaj ur časa – pilot se je domislil, da bi jo na varno zvabili s pomočjo hrane. Tako so se domislili, da z drona visi vrv, na koncu vrvi pa klobasa.

Psička je za klobaso hodila okoli 300 metrov – toliko, da je bila na varnem, nato pa prisluženo zmazala pol klobase.

A tu se zgodba žal še ni zaključila. Po malici je zbežala v gozd. Po dveh dneh so jo opazili 5 kilometrov stran, kjer pa je kaj hitro prišla k reševalcem.

Skrbnica se ni mogla zahvaliti prostovoljcem in povedala, da je kljub dogodivščini z Millie vse v redu.

 

Slovenski vzreditelji blesteli v Budimpešti

Z Evropske razstave psov v Budimpešti prihajajo vedno nove informacije o uspešnih nastopih slovenskih vzrediteljev. Številne vrhunske uvrstitve potrjujejo dejstvo, da je slovenska vzreja psov na pravi poti.

Tako je psička Sissi Miliruj iz psarne Miliruj dosegla naslov evropske šampionke (EDS CH), naslov madžarske šampionke (HU CH) in izpolnila pogoje za naslov mednarodne (internacional) šampionke (INT CH). Poleg tega je v letu 2020 pri 15 mesecih osvojila naslov slovenske šampionke (SLO CH) ter pri komaj 18 mesecih še naslov velešampionke Slovenije (GR CH SLO). Lastnik psičke je Maurizio Zivec, solastnica je Damijana Lisjak.

Psarna Karantanska, kjer vzrejajo velike švicarske planšarske pse, se je v Budimpešti med številnimi uspešnimi nastopi najbolj razveselila naziva Veteranski evropski prvak, ki ga je dosegla psička Alpina Karantanska, in zmage v razredu Open za komaj dveletno Fortuno Karantansko. Z zmagama na obeh razstavah  (Evropski klubski razstavi in Evropski razstavi) sta obe zaključili madžarski in madžarski veteranski šampionat.

Uspehi slovenskih vzrediteljev so plod trdega in skrbnega dela in le želimo si lahko, da bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.

 

Domači pasji prigrizki z velikim deležem beljakovin

Pasji prigrizki, ki naj bi bili primerni tudi za pse z diabetesom, so sestavljeni iz velikega deleža beljakovin – in le malo moke. So spužvaste teksture, tako da jih imajo najraje tisti psi, ki imajo tudi sicer radi bolj mehke, žvečljive priboljške.

Sestavine:

  • 1/2 skodelice polnozrnate moke
  • 750 g na koščke narezanih jetrc
  • 2 jajci

Priprava:

Jetrca sesekljajte v sekljalniku, dodajte še moko in jajci. Maso razporedite po pekaču, obloženem s peki papirjem in pecite 15 minut v na 175 stopinj Celzija ogreti pečici. Dobro ohladite in razrežite na poljubno velikost prigrizkov.

Mali, a nadležni – naš pes in zajedavci

V okviru omnibusa Izobraževanj za vzreditelje je Kinološka zveza Slovenije v četrtek pripravila predavanje  z naslovom Mali, a nadležni – naš pes in zajedavci, ki je zaradi znanih epidemioloških razmer potekalo na platformi  ZOOM.

Kinološka sodnica, po izobrazbi veterinarski tehnik, z dolgoletnimi izkušnjami v veterinarski ambulanti, Špela Židan je več kot 40 sodelujočim vzrediteljem in tistim, ki jih to področje zanima, predavala o notranjih in zunanjih zajedavcih, opozorila na znake okužbe, preventivo in zdravljenje s posebnim poudarkom na mladičih in mladih psih.

Pasje gliste ogrožajo mladiče

Notranje zajedavce je Židanova uvodoma razdelila na tiste v prebavilih in one zunaj njih. V prebavilih so najpogostejše gliste, med njimi so najbolj znane pasje gliste, ki napadejo mladiče. Pogosti znaki so driska, bruhanje, slab prirast in celo pogin živali. Pravo paleto notranjih zajedavcev tvorijo trakulje, ki jih je veliko vrst, na predavanju smo slišali, kako se izražajo in kakšne so posledice. Mladički iz velikih psarn v novi dom velikokrat prinesejo giardio, ki s prostim očesom ni vidna in jo je treba zdraviti.

Med notranjimi zajedavci zunaj prebavil je predavateljica izpostavila bolhe kot najpogostejšega tovrstnega zajedavca, več kot 2.500 vrst bolh poznamo, in uši, ki so pogostejše pri prostoživečih psih in mačkah. Zelo nevarna pa je srčna glista, ki jo prenašajo komarji, znaki okužbe pa so kašelj, utrujanje, oteženo dihanje in srčno popuščanje. Predvsem dolgodlake pse ogrožajo muhe-mijaze, ki povzročajo zelo boleče in smrdeče razjede, odmrtje kože in tudi pogin.

Klopi so smrtno nevarni tudi za pse

Najnevarnejši med vsemi zajedavci so klopi. Kot je povedala Židanova, jih poznamo več vrst, od ugriza do okužbe pa pride po najmanj 24-ih urah.

Med zunanjimi zajedavci smo se poučili o ušesnih in lisičjih garjah ter demodexu, ki se razvije pri oslabelem imunskem sistemu in se v prvih dneh življenja prenaša z mladiča na mladiča.

Preventiva pred zajedavci

Kot najboljšo preventivo pred notranjimi zajedavci je Židanova navedla tablete, pred zunanjimi pa ovratnice, ampule in tablete. Opomnila je, da med brejostjo tablete niso primerna odločitev.

Prvo februarsko izobraževanje za vzreditelje se je izteklo z vprašanji sodelujočih, ki smo bili povabljeni tudi na naslednje srečanje, ki bo predvidoma v februarju.

 

 

 

 

Mraz tudi to zimo ne prizanaša ubogim psom na verigi

Mraz tudi to zimo ne prizanaša ubogim psom na verigi. Čeprav bi človek mislil, da so prizori psov, ki živijo zunaj na verigi v nekem najbolj oddaljenem dvoriščnem kotičku, preteklost. Se vedno znova, ko vidimo takšnega psa, zavemo krute realnosti. Še bolj kruta je seveda prav zanje, saj so soočeni k nenehnem različnim neprijetnim situacijam.

Ljudje sicer radi skrbno pospravijo svoje rože, uredijo okolico, parkirajo avtomobile v garažo, največkrat pa pozabijo na svojega psa, ki ravno v zimskih razmerah potrebuje posebno skrb.

Psu, ki živi zunaj moramo večkrat dnevno menjavati vodo, hrana bi morala biti energijsko obogatena, konzervirana hrana v zimskih razmerah hitro zmrzne. Psi, ki so priklenjeni na verigi ali zaprti v boksu, težje regulirajo temperaturo, saj je njihovo gibanje precej omejeno.

Uta v hudem mrazu ni dovolj

Uta mora biti dvoprekatna in dvignjena od tal. Vanjo namestimo slamo, ki je odličen naravni izolator. Uta naj bo postavljena pod streho. V kolikor se temperature spustijo nižje pod lediščem, moramo ne glede na to, da naš pes ne biva v hiši, omogočiti, da je čez zimo nastanjen v notranjosti. Najprimernejši prostor je garaža, saj tam ponavadi ni prevelike temperaturne razlike. Psu pustimo, da prostor pregleda in prevoha, po tleh mu nasujemo priboljške. Poskrbimo, da ima dovolj gibanja, omogočimo mu redne sprehode.

Poskrbimo za starejše pse med zimo

V kolikor je pes starejši, težje prenaša nizke temperature. Bolečine povezane s sklepi in kostmi so v zimskem času izrazitejše. Vendar le-te psi ponavadi dobro prikrivajo. Starejšemu psu ponudimo hrano obogateno z glukozaminom ter vitamini.

Predvsem pa razmislimo, da bi svojega psa pričeli obravnavati kot enakovrednega člana družine, ki ni nikoli prepuščen samemu sebi. Nenazadnje zamujamo veliko prijetnih trenutkov, ki bi jih lahko preživeli v družbi svojega psa.

Pohod z višavsko terierko Lizo na Vrtačo (2081 m)

Z 9-letno višavsko terierko sva prehodila že 50 lokacij. Lani septembra sva šla na pohod na dvatisočaka – Vrtačo.

Naša Liza je višavska terierka. Letos maja bo praznovala 10 let. Več kot leto dni je diabetik, zaradi česar ji 2x dnevno dajemo injekcije inzulina in CDB kapljice. Toda to ji ne uniči njenega duha. Od nje sem se naučil, da dokler je upanje je pot. Živali se ne pomilujejo, ampak iščejo rešitev.

Pohod iz Ljubelja na Vrtačo

Pot sva prehodila septembra 2019, ko je bila še zdrava. Startala sva iz Ljubelja. Potem pa čez Zelenico in do razpotja, kjer izbiramo med potjo na Stol in Vrtačo. Potem pa slalom po stezi med rušjem. Višje pa na travnata pobočja Vrtače. Potem pa sva prišla na greben. kjer se naravnost odcepi še ena pot na Stol, midva sva šla na desno po grebenu osvojit Vrtačo.  Nazaj sva šla po isti poti.

Nisem si mislil, da bo moja najboljša prijateljica

Ko smo dobili Lizo na željo hčerke sem se strinjal. Samo nisem si mislil, da bo postala moja najboljša prijateljica. Pred približno devetimi leti sem imel približno 6 mesecev serijo angin. Ko sem se pobral, sem bil precej oslabel. Tako sva z Lizo začela hoditi na sprehode v okoliške hribčke itd. Bolj potrpežljivega sopotnika od psa ni. Saj so poti trajale precej dlje kot sicer in trajajo zdaj. Ampak je šlo.

Dovolj vode in dovolj postankov

Ko sva počasi začela osvajati daljše poti in višje vrhove sem ugotovil, da se z njo da. Pasma in velikost nista ovira, vse je v naši glavi. Je  pa res, da imam zanjo vedno dovolj vode. Hrano redko, ker nerada je po poti.

Pred diabetsom je lahko prehodila od 5 do 10 ur. Na daljših pohodih sva imela vedno dovolj odmora. Vsaj enega ponavadi nazaj grede okoli 30 min ali več pri kakšnem planinskem domu ali planšariji. V primeru Vrtače na Zelenici. Vmes pa nekaj krajših. Odvisno od njenih želja.

Saj se ponavadi na daljših pohodih utrdi vez med psom in skrbnikom in se nekako ve, kdaj kdo kaj rabi.

 

Preberite tudi:

Vsaka pasma ima drugačne potrebe po sprehodih – koliko je treba sprehajati katero?