Pozor, cianotoksini v Glinščici ob Poti spominov

Raziskovalci Nacionalnega biološkega inštituta so zaznali potencialno strupene cianobakterije ob sprehajalni poti v Ljubljani, kjer do zdaj še niso bile zabeležene.

“Pred kratkim smo dobili klic domačina iz Ljubljane. Skrbelo ga je zdravje njegovega psa, ki redno čofota po potoku Glinščica ob Poti spominov in tovarištva na Brdu; tam je bila namreč prisotna gošča na vodni površini, ki se je vidno penila. Še isti dan smo skočili preveriti stanje in pod mikroskopom smo prepoznali veliko količino cianobakterij,” so sporočili.

Ker na podlagi zunanjih značilnosti ni mogoče vedeti, ali so strupene ali ne, so pogledali še njihov genetski zapis. “Izkazalo se je, da nosijo gene za proizvodnjo cianotoksinov – to pomeni, da so res lahko strupene. Če so v tistem trenutku proizvajale toksine, še ni znano, bodo pa na to odgovorile nadaljnje analize,” še povedo na NIB.

Na tej lokaciji ob najbolj priljubljeni sprehajalni poti v prestolnici, strupenih cianobakterij niso zaznali še nikoli prej. Glinščico so zato dodali na zemljevid območij s tveganjem, kjer je trenutno označena z rdečo barvo, zato odsvetujemo neposredne stike z vodo. Stanje pa se, kot še pojasnjujejo, lahko hitro spreminja, predvsem ob nevihtah, ki so napovedane v teh poletnih dneh.

Tu lahko spremljate interaktivni zemljevid.

Dan, ko lahko svojega psa odpeljemo s sabo na delo

24. junija obeležujemo dan, ko je v mnogih podjetjih po vsem svetu zaposlenim dovolijo na delovno mesto s seboj pripeljati svojega psa.

Najtežji del dneva je zagotovo jutro, ko moramo pustiti naše štirinožne prijatelje doma, ko se sami odpravljamo v pisarno. A po zaslugi Pet Sitters International, ki so 24. junij predlagali, da se lahko pse pripelje v službo, se od leta 1999 tudi uradno obeležuje, še posebej v ZDA.

Tudi pri nas nekatera podjetja dajo zaposlenim možnost, da jih na delovnem mestu spremlja pes ali mačka, in to ne le en dan v letu, na primer:

V MGLC s kužki na delovnem mestu do večje storilnosti

Izraz ljubezni in pomoči

Dan ni posvečen zgolj naši neizmerni ljubezni do najboljših človekovih prijateljev na štirih tačkah, ampak tudi posvajanju hišnih ljubljenčkov. S psom na delovnem mestu je zagotovljen bolj zabaven delovni dan. Sodelavci, ki še nimajo psa, pa se mogoče tako navdušijo nad pasjo družbo, da v lokalnem zavetišču posvojijo svojega novega najboljšega prijatelja.

Preden odpeljete psa v službo

  1. Prepričajte se, da se vodstvo in sodelavci strinjajo z idejo.
  2. Pripravite delovno “aktovko” za psa, ki naj vsebuje vse potrebščine za delovni dan (priboljške, posodo za vodo, igrače itd.).
  3. Psa pripravite na srečanje s sodelavci, naj bo skopan in urejen.
  4. Zavarujte svoj delovni prostor in odstranite vse, kar lahko pes poje ali prežveči in bi bilo zanj nevarno.
  5. Podprite delo lokalnega zavetišča in seznanite sodelavce, da lahko psa posvojijo.

Kdaj ni primerno, da psa vzamete s seboj na delo?

  1. Če se ne morete zanesti na njegovo primerno vedenje (skače po ljudeh, ki se mu približajo, nekontrolirano laja itd.)
  2. Če je pes bolan.
  3. Če vaš pes tava naokrog, ko ni na povodcu – v službi morate vsak trenutek vedeti, kje je vaš pes.

 

Vir: DogTime

Pozor, cianobakterije: tak ribnik je lahko za vašega psa usoden!

Voda v manjših jezerih, mlakah, ribnikih je poleti velikokrat prekrita s slojem modrozelenih alg. Prav te pa so lahko smrtno nevarne za pse.

Čeprav o njih govorimo kot o algah, pa to niso rastline, gre za bakterije, in sicer cianobakterije, ki dajo vodi videz grahove juhe ali pa celo prelivajoče odtenke, kot če bi gledali oljno ali naftno tekočino. Velikokrat prekrivajo površino v obliki zaplat ob obali.

Prav to pa je lahko usodno za pse, ki si po sprehodu ne želijo nič drugega, kot ohladiti se v vodi.

Britanska veterinarska zveza je izdala opozorilo za prihodnje mesece, po tem, ko je pred dobrim mesecem koker španjel v Hampshireu umrl zaradi zastrupitve z modrozelenimi algami. Pozivajo vse lastnike psov, da imajo pse v bližini stoječih voda na vrvicah, sploh če opazijo alge.

Kaj so cianobakterije in kje jih najdemo?

Cianobakterije najdemo v vseh vrstah vod, namnožijo pa se ponavadi le v stoječih vodah, včasih tudi v vodnih fontanah ali drugih posodah z vodo, ki dlje stoji. Njihovo “cvetenje” se ponavadi dogaja pri vročih temperaturah in v sušnih obdobjih, njihovo rast pa pospešuje bogata voda, kot naprimer, če se vanjo iztekajo kmetijske odplake.

Niso pa vse modrozelene alge strupene, le manjši delež. A ker je to nemogoče vedeti ali razbrati iz videza vode, je potrebna previdnost.

Tiste, ki so strupene, so namreč nevarne za vse živali, pa tudi za ljudi. Strup vstopi v organizem prek pitja. Alge lahko proizvajajo hepatotoksine, ki vplivajo na jetra, nevrotoksine, ali dermatoksine. Poleg zastrupitve je namreč možen tudi negativen vpliv na kožo, ki se pri ljudeh kaže v obliki vnetja kože.

Nevarni strupi, ki delujejo zelo hitro

Hepatotoksini lahko povzročijo odpoved jeter že v nekaj urah po zaužitju. Prvi znaki so bruhanje, diareja, temno blato. Žival postane rumenkasta, pojavijo se krvavitve, dezorientacija in krči. Sledi šok in koma.

Nevrotoksini se pokažejo pol ure do uro po zaužitju. Prepoznamo jih po tremorju, tresavici, okorelosti, paralizi, pomodrelih dlesnih in koži, povečanem slinjenju ali penjenju. Paraliza povzroči odpoved dihanja in smrt. Včasih do poginotja pride zelo hitro – krave, ki se okužijo z nevrotoksinom anatoksinom ponavadi najdejo mrtve tik ob vodi.

Dermatoksini pa povzročijo srbenje, rdečico, žulje oz. mehurčke nekaj ur po kontaktu. Ti niso smrtni, lahko pa traja celo več tednov, da znaki izginejo.

Če pride do zastrupitve, je ključna hitra intervencija – če sumite, da je vaš pes zaužil vodo s strupenimi cianobakterijami, takoj poiščite veterinarsko pomoč, saj strupi učinkujejo zelo hitro. 

 

 

Pazite na pasje tačke – asfalt je že dodobra pregret!

Prvi vročinski val je poskrbel ne le za pregrete avtomobile in možnost vpliva vročine na zdravje – pri psih in mačkah denimo je treba biti previden, da ne pride do toplotnega udara – temveč tudi za tla, prevroča za sprehod.

Vroč asfalt lahko hudo poškoduje in povzroči opekline na blazinicah tačk naših kosmatincev.

Opekline blazinic lahko, kot svetuje na svoji FB strani Veterinarska ambulanta Noe, enostavno preprečimo:
– psa ne sprehajamo v času najhujše vročine, psa sprehajajmo zgodaj zjutraj in pozno zvečer!
– za hitro opravljanj potrebe izberemo travnate/gozdne površine, če je le možno v senci
– če ni druge možnosti, gremo čez asfaltirane površine čim hitreje, pomemben je namreč čas stika.

“Če vseeno pride do poškodb blazinice, takoj obiščemo veterinarja, saj se lahko opekline grdo vnamejo, če jih kuža liže!” opozarjajo in dodajo namig, kako preverimo, če je površina prevroča: Na tla položimo dlan. v koliko ne zdržimo vsaj 30 sekund, je asfalt prevroč.

Kam na sprehod, da ne bo po asfaltu?

Manj obljudeni pasji sprehodi v okolici Ljubljane

Upokojeni vodnik službenega psa bo lahko obdržal psičko Dono

“Opozorimo Policijo, da se s takšnim načinom obravnavanja živih, čutečih bitij, ki so v službi varovanja človeka, ne strinjamo – pomagajmo psički, da konec življenja dočaka s človekom, ki mu je zanjo mar, pomagajmo človeku!” so včeraj z društva AniMa Animals Matter poslali prošnjo na Ministrstvo za notranje zadeve in drugim pristojnim inštitucijam, da naj tako posredujejo in pomagajo  pri posvojitvi 9-letne psičke s strani njenega petletnega vodnika, sedaj upokojenega policista.

Pravilnik o službenih živalih v Policiji že omogoča policistu vodniku, da ob upokojitvi obdrži službenega psa. “S posodobitvijo in prilagoditvami pravilnika pa bomo vanj vključili tudi zakonsko opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, in v največji možni meri omogočili nadaljevanje skupne poti upokojenega policista vodnika in službenega psa,” so danes sporočili z Notranjega ministrstva.

“Policist vodnik je pred upokojitvijo podal vlogo za neodplačen prenos v njegovo last dveh službenih psičk policije, starih 12 in 8 let, ki ju je imel v uporabi kot policist vodnik službenega psa. Za službeno psičko Piko, staro 12 let, je bil pristojni službi ministrstva že podan predlog za sklenitev neposredne pogodbe o neodplačnem prenosu v njegovo last in posest. Osemletna službena psička Dona predhodno ni bila izločena iz uporabe, da bi jo bilo mogoče neodplačno prenesti v last vodniku,” so pojasnili.

Dodali so, da razumejo tesno vez, ki se splete med vodnikom in službenim psom, zato so vodnika takoj poklicali in mu zagotovili, da bodo skupaj s strokovnimi službami poiskali ustrezno rešitev. Tako so mlajšo službeno psičko Dono nemudoma (včeraj) veterinarsko pregledali in na podlagi rezultatov tega pregleda je bila sprejeta odločitev, da jo iz starostnih in zdravstvenih razlogov izločijo iz uporabe.

To pomeni, da bo vodnik lahko obdržal tudi psičko Dono in bosta zopet skupaj.

Poleg tega Direktorat za policijo in druge varnostne naloge skupaj s pristojno službo Policije že pripravlja spremembo pravilnika, ki bo v podobnih primerih omogočal odločitev v korist živali, posodobili pa ga bodo, tako ministrstvo, tudi v skladu z veljavno zakonodajo, ki živali opredeljuje kot čuteča bitja.

“Včeraj smo v Kabinet ministrice prejeli tudi poziv Društva za dobrobit živali AniMa, ki mu bomo pojasnili rešitev konkretnega primera in da že pripravljamo spremembe pravilnika. Te bodo omogočile nadaljevanje skupne poti upokojenega policista vodnika in službenega psa, kar bo veljalo za vse podobne primere,” so še dodali.

Pasji frizbi – zabavna aktivnost tudi na morju

Rekreacija, učenje poslušnosti, zabavna aktivnost in tudi šport – vse to je pasji frizbi, dejavnost, primerna za večino psov  in njihovih vodnikov,  tudi v Sloveniji vse bolj razširjena.

Osnovna rekreacijska pravila pasjega frizbija so zelo preprosta: potrebujete le frizbi in psa, ki ima vsaj malo veselja do lovljenja in prinašanja stvari. Frizbi je ena primernejših pasjih igrač, saj lahko leti zelo daleč,  pasjem lahek in če je iz primernega materiala, psa ne more poškodovati.

Mečemo ga lahko vse leto in praktično na vsakem terenu, od domačega vrta, parka, travnika, gozda pa do različnih vodnih površin.

Tekmovanja v pasjem frizbiju

V pasjem frizbiju že dolgo prirejajo tudi tekmovanja. Če želite več, si omislite tečaj ali seminar v katerem izmed društev pod vodstvom strokovnega inštruktorja, ki ima znanje tako iz kinologije kot uporabe frizbija. Na osnovi forumov ali osebnih priporočil ni težko najti dobrega tečaja oziroma inštruktorja. Če vas aktivnost prevzame, pa se lahko pridružite treningom v katerem izmed kinoloških društev.

Tekmovalne discipline

Tekmovalne discipline se delijo na dve veji, distance (razdalja) in freestyle (prosti slog). V prvi disciplini v osnovi ne ocenjujejo sloga, temveč število ujetih in natančnost pri lovljenju frizbijev, ter razdaljo, ki jo preleti. V različno velikem in oblikovanem polju, ki je razdeljeno na cone, pes poskuša ujeti čim več metov enega frizbija. Pri tem tekmovalci večinoma uporabljajo en frizbi, redkeje dva. Frizbi mora pes uloviti v določeni coni in ga po možnosti prinesti nazaj k vodniku.

Dveminutna predstava v prostem slogu

Disciplina freestyle (prosti slog) velja za atraktivnejšo in zahteva še posebej dobro usklajenost psa in vodnika. Ni uradna disciplina Mednarodne kinološke zveze (FCI), zato za nastopanje ne potrebujete posebnih izpitov ali rodovnikov. Predstava je dolga 90 do 120 sekund, v njej pa izvajata elemente, v katerih so uporabljeni različni meti frizbija.

Pasji frizbi v Sloveniji

V Slovenijo je šport prišel leta 2007. Hitro se je razširil in pridobil številne navdušence. Veliko zaslug za njegovo uveljavitev ima Američanka Jean McCollister, ki je kot prva Slovenijo zastopala tudi na največjih tekmovanjih. Kmalu so se pridružili še nekateri navdušenci in ustanovili Športno društvo Flipsi. Danes je nekaj slovenskih tekmovalcev, ki dosegajo dobre rezultate na mednarodnih tekmovanjih.

Konec avgusta bo pri nas Evropsko prvenstvo v pasjem frizbiju:

V Lenartu bo Evropsko prvenstvo v pasjem frizbiju!

 

 

 

 

 

Neverjetno potovanje treh afriških divjih psov

Trije afriški divji psi – tri sestre – so na svoji poti do nove dinastije premagovale leve, krokodile, divje lovce, hitre reke in številne druge nevarnosti, ki so prežale nanje na 2000 kilometrih.

Afriški divji psi so predatorji subsaharske regije in med najbolj ogroženimi sesalci na svetu. 3 sestre so pri svojih treh letih na vrhuncu moči. V svojem krdelu so sicer varne, a podrejene – brez podmladka in brez možnosti napredovanja.

Lani jeseni so se tako podale na dolgo pot, najdaljšo, kar so jih kdaj zabeležili pri tej vrsti. V 9 mesecih so prepotovale prek 2000 kilometrov, kar je po podatki znanstvenikov dvakrat več od dosedanjega rekorda.

Potovale so tako po gozdovih kot travnikih, polpuščavah, kmetijskih površinah, blatnih soteskah in celo trikrat prečile Vzhodnoafriški tektonski jarek. Zaustavile so promet na vaških cestah, se plazile mimo levov, ljudi in drugih sovražnikov in plavale prek rek, polnih krokodilov.

Vodja raziskovalcev, ki so jih spremljali, je dejal, da je čudež, da so preživele. Opazovali so jih z navdušenjem, a tudi s strahom, da se jim kaj ne pripeti. Poudarili so še pomen njihove poti za razumevanje, zakaj je pomembno ohranjati večja ozemlja narave.

 

vir: guard iam

V vročinskem valu ključnega pomena tudi varovanje zdravja živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob povišanih temperaturah ozračja izdala opozorila in navodila za ravnanje z živalmi. Med ključne ukrepe spadajo predvsem zadostna količina vode, zadrževanje v senci in omejitev prevoza živali na zgodnje jutranje ure ali ponoči.

Visoke temperature imajo močan vpliv tudi na počutje živali. Vsaka živalska vrsta ima razvit svoj način prenašanja visokih temperatur. Naloga skrbnika živali je, da ji zagotavlja pogoje, v katerih lahko žival prenaša visoke temperature.

Zadosten vnos vode in – senca!

“Zagotavljanje zadostne količine čiste pitne vode je tudi zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi,” pravijo.

Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški).

Posebno pozornost je treba nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba pri visokih zunanjih temperaturah zagotoviti ustrezno zračenje, ki preprečuje prekomerno povišanje temperature v prostoru in zagotavlja boljšo kakovost zraka. 

Vročinski val v avtomobilih in drugem transportu

Prav tako je treba posebno pozornost nameniti živalim v prevoznih sredstvih. Temperatura v prevoznem sredstvu, kjer se prevažajo živali, ne sme preseči 35 °C. To je na prevoznih sredstvih, ki niso klimatizirana, težko ali nemogoče doseči pri zunanjih temperaturah, višjih od 35 °C.

“Zato je načrtovanje poti izjemnega pomena. Z ustreznim načrtovanjem odhoda v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči in z ustreznim načrtovanjem postankov, je mogoče preprečiti ali omejiti izpostavljenost vročini na cesti ob morebitnih zastojih,” še svetuje Uprava.

Ključnega pomena je tudi, da pri tako visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, razen če se zagotovi primerno zračenje oziroma hlajenje.

Visoka temperatura v vozilu lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat lahko konča s poginom živali.

Prav tako pozivajo vse organizatorje različnih prireditev, v katerih sodelujejo ali so prisotne živali, da prilagodijo čas prireditve tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam, ter da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste pitne vode.

Zdravstvene težave živali lahko preprečimo z naslednjimi ukrepi:

  • nikoli ne puščajmo živali v zaprtem parkiranem avtomobilu,
    sveža pitna voda naj bo vedno na voljo,
  • živali omogočimo dostop do sence in hladnejših mest (hladne površine),
  • sprehode in druge fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure,
    posebno pozornost namenimo psom brahicefaličnih pasem (kratek gobček), ki imajo zaradi svojih anatomskih značilnosti večje težave z uravnavanjem telesne temperature. Te pasme psov je še posebej priporočljivo hladiti z vodo.

 

Ob vročinskem udaru pri živali jo moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo (tuš, gumijasta cev, reka, jezero, morje in podobno), glavo naj ima dvignjeno. Ko žival ohladimo je potrebno poiskati veterinarsko pomoč.

To so pasme psov z največjim tveganjem za toplotni udar

Vsi psi lahko doživijo toplotni udar, če jih ne zavarujemo pred vročino. Do njega lahko pride na soncu, v avtu, pa tudi na sprehodu … 

Preberite, kako prepoznati toplotni udar, kako ga preprečiti in kaj narediti v primeru, če ga doživi vaš ali kak drug pes:

Toplotni udar pri psih: simptomi, ukrepi in preprečevanje

To pa so pasme, ki so bolj nagnjenje k toplotnemu udaru, ki težje prenašajo vročino in je zanje toplotni udar bolj verjeten:

  • mops
  • angleški buldog
  • francoski buldog
  • bordojski pes
  • pomeranec
  • Shih Tzu
  • bostonski terier

ter vse druge pasme, ki imajo potlačen gobček.

Preberite še, kako toplotni udar prepoznamo, preprečimo in rešujemo pri mačkah.

Toplotni udar pri mačkah: kako ga prepoznati, ukrepati in preprečiti

Psička, ki je rešila svojo lastnico pred pumo, podlegla poškodbam

Puma je napadla Erin Wilson, ko sta s psičko prečkali območje reke Trinity v Kaliforniji. Njena dveletna belgijska ovčarka Eva ji je priskočila na pomoč.

Eva se je med branjenjem Erin hudo poškodovala. »Moj pes je moj junak in ji dolgujem življenje,« je po napadu dejala Wilsonova. Na žalost je Eva, 6. junija 2022, po tednih zdravstvene oskrbe umrla.

Napad velike divje mačke

Erin je sprehajala Evo blizu reke Trinity v severni Kaliforniji, psička je hodila prednjo brez povodca, ko je puma skočila na Wilsonovo, ji raztrgala jakno in jo opraskala po rami. Eva je napadla divjo mačko in se začela boriti z njo. S pomočjo druge ženske, ki je bila v bližini, je Erin in Evi uspelo pobegniti pred pumo.

Eva je utrpela dva zloma lobanje in predrto sinusno votlino, na poti do veterinarja je imela tudi krče. Medtem ko je bila njena lastnica optimistična, da bo preživela, je poškodbam žal podlegla nekaj tednov po dogodku.

 

Vir: DogTime