10 pasem psov, ki so nagnjene k težavam s kolki in sklepi

Vsak pes, ne glede na pasmo, lahko ima težave s kolki in sklepi, a displazija kolkov je bolj pogosta pri srednje velikih in večjih psih. 

Gre za genetsko bolezen, na katero vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so prehrana, okolje, aktivnost, rast, hormoni in mišična masa.

Če imate psa, pri katerem je tveganje za razvoj displazije kolkov, je, po nasvetu strokovnjakov, pomembno, da izberete ustrezno hrano in ustrezno vadbo, posebej v času rasti. Pomembno je, da so mladički “fit”, vendar pa jim preveč vadbe lahko škoduje oz. stanje poslabša.

Angleški kinološki klub je zato pripravil seznam 10 pasem, ki so po njihovih izkušnjah najbolj nagnjene k težavam s sklepi in kolki.

Pasme s pogostimi težavami s sklepi in kolki

Nemški ovčar

Zlati prinašalec

Chesapeake bay prinašalec

Francoski buldog

Bokser

Novofundlandec

Rotvajler

Labradorec

Bernardinec

Mops

 

 

Hitro so šli v akcijo in rešili mačka, ki je sameval v zasneženi koči na Miklavžu

V nedeljo smo na družabnem omrežju Facebook opazili fotografije in poročanje o zapuščenem mačku v koči na Miklavžu na Gorjancih. Društvo za zaščito živali Novo mesto je šlo takoj v akcijo.

“Zasledili smo, da je pri koči Na Miklavžu čisto sam črnobel mucek. Koča je zaprta že od oktobra in mucka gor niso zapustili lastniki, saj ga ne poznajo,” so sporočili danes.

Foto: Vesna Plavec

Do koče le peš

Obvestili so zavetišče in ker so izvedeli, da se da do koče le peš, so se danes odpravili z manjšo živolovko, hrano in torbo naproti mucku.

“Takoj se nam je oglasil in se nam dobrikal, ker je precej lačen. Mucku smo nastavili lovko in kaj hitro je zlezel notri. Potem pa smo ga morali le še prinesti do avtomobila,” so še povedali in sporočili, da je muc na poti na veterino in bo predan Zavetišče Turk.

Foto: Vesna Plavec

Ko bo v celoti veterinarsko oskrbljen in če se ne javijo lastniki, bo iskal nov dom.

 

Sprehajalec psov, ki zasluži skoraj 100.000 evrov na leto

Ryan Stewart iz ZDA je začel sprehajati pse kot postransko dejavnost leta 2002. Zdaj je “sprehajalec psov” njegova služba za polni delovni čas.

V medije je prišla njegova zgodba, saj zasluži približno 60 dolarjev na uro, ko sprehaja tri do pet psov hkrati. Letno pa zasluži tudi do 120 tisoč dolarjev.

Dolga pot do dobičkonosnosti

Med odraščanjem so njegovi bratje in sestre pokosili trato in pripravili mizo za večerjo. Njegova zadolžitev je bila sprehajanje družinskih psov. Ko se je v svojih dvajsetih začel ukvarjati s profesionalnim plesom v New Yorku, je mislil, da je sprehajanje psov lahko dodaten zaslužek.

»Spomnim se, kako sem stal na ulici in delil vizitke,« pravi Stewart. »Začel sem s sprehajanjem enega ali dveh psov.« Po nekaj letih je ugotovil, da bi lahko sprehajanje psov postalo bolj donosno, če bi se le osredotočil nanj.

Dober sprehajalec je pozoren in osredotočen na svoje delo

Kot pravi je najboljši del njegove službe to, da mu brez univerzitetne diplome uspe zaslužiti šestmestno številko na leto, medtem ko dela nekaj, kar ima zelo rad. Dela približno 36 ur na teden, ki jih razporedi v šest dni.

»Dober sprehajalec psov je osredotočen in pozoren, ker želi preprečiti, da bi se pes poškodoval,« pravi Stewart. »Paziti moram na promet in da se psi med seboj ne tepejo.« Sicer pa so napake pri njegovem delu zelo drage, saj ga lahko obisk veterinarja zaradi poškodbe psa med sprehajanjem, stane tudi do dva tisoč dolarjev.

Poglejte tudi druge popolne službe za pasjeljubce:

Popolne službe za pasjeljubce

Vir: CNBC

Ostala je brez doma in zapustila psičko s sporočilom, ki naježi kožo

“Prosim, ohrani moje ime – Lilo. Prosim, imej me rad,” je napisala na sporočilo, ko je bila primorana zapustiti svojega psa. “Moja mamica me ne more obrdžati. Ostala je sama, z 2 otrokoma, brez doma. Trudila se je, a ne more dobiti pomoči.” Zavetišče ju je ponovno združilo.

Lilo, 4-letna mešanka je ostala sama. Našli so jo, kako tava po ulicah ameriškega Tennesseja. Nosila je le ovratnico, zanjo pa zataknjen listič z zgornjim sporočilom.

Lilo so odpeljali v lokalno zavetišče, kjer je bila sprva zelo prestrašena. V zavetišču pa so vsi jokali, ko so prebrali sporočilo. Odločili so se, da ju bodo pomagali ponovno združiti.

Na družabnih omrežjih so delili sporočilo: “Mamica od Lilo, tu smo zate!” Dodali so, da jim je hudo, da jo je morala zapustiti, da razumejo, da ji je moralo biti to zelo težko. Jo potolažili, da je na varnem, da bodo dobro skrbeli zanjo in jo imeli radi ter da ji bodo našli čudovit nov dom.  “A, če to berete, upamo, da pridete ponjo. Pomagali vam bomo po najboljših močeh”

Že po enem dnevu je prišla. Trenutno je skupaj z majhnima otrokoma nastanjena nekje, kjer ne sme imeti živali, a zavetišče skupaj s socialnimi službami dela na tem, da jih čim prej preselijo. Tačas bo Lilo v oskrbi zavetišča.

Žal pa je trenutna realnost po svetu, tudi v ZDA, takšna, da si čedalje več ljudi ne more več privoščiti hišnih ljubljenčkov – in le v konkretnem zavetišču so imeliv lanskem letu 5000 sprejemov psov s podobnim finančnim ozadjem.

Nedolgo nazaj je tudi do nas prišla zgodba o starejšem paru iz Anglije, ki sta zaradi dolgov ubila svojega psa in nato sodila še sebi.

“Sočutje in prijaznmost, to potrebujejo tako živali kot ljudje v teh časih,” so še komentirali v omenjenem zavetišču.

Prijazna policijska psa Pope in Ran iščeta dom

Simpatična policijska psa, dveletni nemški kratkodlaki ptičar Pope ter enoinpolletni belgijski ovčar Ran, iščeta skrbne lastnike in nov, topel dom, sporoča policija.

Službeni pes z imenom Pope “od SLO Policije 1949” je nemški kratkodlaki ptičar, poležen 16. novembra 2020. Izhodiščna cena zanj znaša 800 evrov.

Službeni pes z imenom Ran “od SLO Policije 1949” je belgijski ovčar, poležen 16. oktobra 2021. Poleg delovnih ima tudi zdravstvene težave, in sicer ima samo eno oko, drugo oko je bilo odstranjeno zaradi vnetja pri štirih mesecih starosti. Izhodiščna cena zanj znaša 300 evrov.

Psa si lahko ogledate na Oddelku za šolanje službenih psov na naslovu Gmajnice 34, Ljubljana, po predhodnem dogovoru z Markom Medveškom (telefonska številka 01 200 22 50 ali 01 200 22 51). Podrobnejše informacije v zvezi s postopkom javnega zbiranja ponudb pa lahko dobite pri Mojci Pleško Grah (telefonska številka: 01 428 47 23, e-naslov: mojca.plesko-grah@gov.si).

Zainteresirani za njun nakup lahko svoje ponudbe oddajo do 20. februarja 2023.

Kdo je pes, ki pomaga pri iskanju rešitve za kronične bolnike?

Bo genska terapija rešitev za kronične bolezni in staranje tako pri psih, kot ljudeh? Ace sodeluje pri preskušanju novega zdravila – genska terapija za zdravljenje kroničnih bolezni.

Stephanie Abraham, vzrediteljica psov in sodnica na pasjih razstavah v Connecticutu, živi z osmimi umirjenimi Cavalier King Charles španjeli. Eden od njih je tudi Ace, ki ima težave s srcem.

Pred nekaj leti so psičku odkrili blag šum na srcu – prvi znak progresivne bolezni zaklopk, ki lahko sčasoma povzroči srčno popuščanje in smrt. Prizadene približno 7 odstotkov vseh psov in kar 80 odstotkov kavalirjev. Ker se je Aceovo stanje poslabšalo ga je lastnica prijavila na eksperimentalno zdravljenje, na gensko terapijo za zdravljenje kroničnih bolezni in staranja, a ne le pri psih, ampak tudi pri ljudeh.

Pozor: pasma Cavalier King Charles španjel je tudi sicer nagnjena k zdravstvenim težavam zaradi kratkega gobčka, zato mnogi sploh ne podpirajo njen vzreje.

Genska terapija obnavlja celične procese

Zdravljenje, ki ga je prejel Ace, s kodnim imenom RJB-01, prinaša dva gena, povezana z dolgoživostjo. Večina genskih terapij cilja na eno samo gensko napako – na primer dedno obliko slepote – vendar to zdravljenje ne cilja na mutacijo ali celo okvarjeno zaklopko. Namesto tega poskuša obnoviti celične procese in poti, ki so pomembni za zdravje, vendar se s starostjo “pokvarijo”, kar vodi v težave s srcem, sladkorno bolezen in druge kronične bolezni.

 

Vir: NG

Nova raziskava: Psi vedo, kdaj jim zares želite dati priboljšek in kdaj ne

Tesna družbena vez med ljudmi in psi je dobro uveljavljena, vendar imajo raziskovalci omejeno razumevanje, če in kako psi razumejo človeško namero.

Da bi ugotovili, ali lahko psi razlikujejo med namernimi in naključnimi dejanji tujcev, so Christoph Völter z Univerze za veterinarsko medicino na Dunaju in njegovi kolegi izvedli raziskavo z ljudmi, ki so psom ponujali hrano, medtem ko so gibanje telesa živali spremljali z osmimi kamerami.

Vsak pes in človek sta bila ločena s prozorno plastično ploščo z luknjami, skozi katere je bilo mogoče potisniti košček klobase. V 96 poskusih je sodelovalo 48 psov. Človeški udeleženci so bodisi “dražili” psa tako, da so dvignili priboljšek in ga potegnili nazaj, bodisi so se pretvarjali, da so nespretno spustili kos klobase na svojo stran plošče, preden jo je pes lahko pojedel.

Pokazali več potrpežljivosti, ko je padel priboljšek pomotoma prednje

V vseh poskusih so morali psi čakati 30 sekund, preden so končno prejeli nagrado, med tem pa je ekipa spremljala njihovo reakcijo. Naprava, ki sledi določenim točkam na pasjem telesu, omogoča raziskovalcem, da analizirajo njihovo govorico telesa.

Ugotovili so, da so se psi odzvali bolj potrpežljivo, ko so se ljudje pretvarjali, da jim je padel priboljšek kot takrat, ko so ga namerno potegnili stran: vzpostavili so več očesnega stika s preizkuševalcem, več mahali z repom in ostali bližje prozorni pregradi, kar kaže, da so še vedno pričakovali priboljšek. Psi, ki so jih ljudje le “dražili” s klobaso, so pogosteje sedeli, ležali in se umikali prozorni pregradi. Rezultati so bili podobni pri različnih pasmah psov, starosti in spolu.

 

Vir: NewScientist

Oglas zavetišča za živali postal viralen, ko so psa označili za “demona, ki bruha ogenj”

Zavetišča za živali imajo težko nalogo, da vsem svojim živalim najdejo ljubeč dom. Za francoskega buldoga po imenu Ralphie je zavetišče menilo, da je najbolje, da so pošteni in da povedo dejansko, kakšen pes je.

V oglasu, ki je od takrat postal viralen na Facebooku, je Niagara SPAC v New Yorku sledilcem predstavil čudovitega, 12-kilogramskega črno-belega psa z opozorilom: »Ralphie je demon, ki bruha ogenj. Vse mu pripada. Če si upaš preizkusiti njegovo sposobnost jemanja stvari, bo sledila jeza. Če pokažeš trenutek šibkosti, se pripravi na izkoriščanje.«

V zavetišču so pojasnili, da je Ralphiejev nekdanji trener pripravljen pomagati njegovim novim lastnikom z orodji za usposabljanje in informacijami, ki bodo potrebne, če se odločijo za posvojitev.

Zbiranje donacij za Ralphiejevo šolanje

Objava, ki je bila deljena več kot 1100-krat in je prejela več kot 2300 odzivov, je naletela na sporočila Ralphiejevih novih oboževalcev, ki so želeli pomagati z donacijami za njegovo šolanje in posvojitev, ter lastnikov hišnih ljubljenčkov, ki so delili svoje grozljive zgodbe o posvojenih živalih, ki so postale del njihovih družin.

Zavetišče je posredovalo tudi že nove informacije, da Ralphie napreduje pri usposabljanjih in na vedenjskih terapijah.  Zaključili so: »Za Ralphieja še obstaja upanje!«

Na tem mestu ne moremo mimo tega, da je pasma francoski buldog sicer ena spornih pasem – zaradi svojega videza ima nemalo zdravstvenih tegob, ponekod so jih oz jih bodo prepovedali, tako da nikakor ne promoviramo nakupa te pasme. V konkretnem primeru pa seveda je pomembno, da pes najde nov dom in oglas je posrečen.

Vir: Entrepreneur

Zvesti pes Hachiko ima svoj kip ob železniški postaji v Tokiu

Hachiko je za Japonce nacionalni heroj in je tako znan, da so o njem posneli več filmov. Ob železniški postaji Shibuya v Tokiu ima svoj bronasti kip, kjer se vsak dan z njim fotografira na stotine ljudi.

Eizaburo Ueno, profesor kmetijskih znanosti na tokijski univerzi, si je dolgo želel čistokrvnega japonskega psa akito inu in po dolgem iskanju je posvojil Hachiko iz mesta Odate v prefekturi Akita na Japonskem. Hachiko ali Hachi, kar je postal njegov vzdevek, in njegov novi lastnik sta kmalu postala najboljša prijatelja. Hachiko je svojega lastnika zjutraj pospremil na železniško Shibuya v središču Tokia in ga popoldne, ko se je vrnil iz službe, tam spet čakal.

Ločila ju je smrt

21. maja 1925, le dve leti po rojstvu Hachika, je kot običajno sedel ob izhodu na železniški postaji Shibuya in čakal na svojega dragega Eizaburo. Toda njegov lastnik se ni nikoli pojavil. Izkazalo se je, da je Eizaburo utrpel možgansko krvavitev in je med delom nenadoma in nepričakovano umrl.

Hachiko se je preselil k nekdanjemu vrtnarju družine Ueno. Toda ves preostanek svojega desetletnega življenja je vsako jutro in popoldne zahajal na železniško postajo Shibuya, točno takrat, ko naj bi vlak pripeljal na postajo. Ure in ure je sedel tam in potrpežljivo čakal na vrnitev svojega ljubljenega lastnika, ki se žal nikoli več ni vrnil.

Zgodba o Hachiku obkrožila državo in svet

Pomemben japonski časopisni novinar je leta 1932 napisal zgodbo o Hachiku in jo objavil, zaradi česar je Hachiko postal slaven po vsej Japonski. Ljudje so ga začeli klicati “Chuken-Hachiko”, kar pomeni “Hachiko – zvesti pes”.

Zgodba o psu, ki ni nikoli obupal, je požela veliko pozornosti tudi v svetovnih medijih in navdušila številne ljudi z vsega sveta, da so obiskali Hachika na železniški postaji Shibuya in mu ponudili priboljške.

 

Spoznajte še ostale znamenite pse, ki imajo po svetu svoje kipe

Spoznajte 10 znamenitih psov, ki imajo po svetu svoje kipe

 

Vir: Nerd Nomads

Ali lahko psi pijejo čaj?

V teh mrzlih dneh smo dobili nekaj vprašanj na temo, ali je čaj primeren za pse. Odgovor ni tako enoznačen, saj je čajev več vrst in je na splošno težko reči, ali so sestavine varne za psa ali ne … 

Na splošno strokovnjaki čaja psom ne priporočajo, večina je namreč zanje strupena.

Kar pa ne pomeni, da se bo pes resno zastrupil od požirka čaja – večinoma so strupeni le v večjih količinah, predstavljajo pa večje tveganje za bolne, mlade, starejše pse.

Zakaj čaj ni dober za psa?

Problematični so predvsem pravi čaji, ki vsebujejo kofein (torej, črni, beli, zeleni čaji), pri zeliščnih pa je odvisno, katera zelišča so v čaju. Tudi sadni čaji niso priporočljivi, saj lahko vsebujejo različne dodatke.

Ena od strupenih snovi v čaju je kofein. Ta lahko pri psu povzroči različne stopnje toksičnosti, od hiperaktivnosti do bruhanja in diareje pa tudi težave s srcem in povišan krvni tlak. Težave, ki zahtevajo obisk veterinarja. Privede lahko celo do napadov in kome.

Druga stvar je sladkor  – tudi če ga ne dodamo, ga, posebej sadni čaji, lahko vsebujejo. Še bolj nevarni so nadomestki sladkorja.

Kaj storiti, če je pes po pomoti popil čaj?

Če ste opazili, da je pes popil čaj in niste prepričani glede sestavin, pokličite veterinarja. Povejte mu, kdaj se je to zgodilo in za kakšno količino je šlo.

Če je vaš pes pojedel čajno vrečko, obiščite veterinarja – že zaradi nitke, če že ne zaradi sestavin v njej.

Poglejte tudi: Je za psa primerno, da uživa jogurt?

Ali je za psa koristno, da je jogurt?