53 reševalnih psov preživelo letalsko nesrečo

To je neverjetna zgodba o letalski nesreči v ameriški zvezni državi Wisconsin, o reševanju reševalnih psov, o iskanju domov …

Nedavno so v letalo naložili 53 transportnih boksov s 53 reševalnimi psi za pot iz New Orleansa v Wisconsin. A letalo ni pristalo na cilju, ampak zasilno pristalo na zasneženem igrišču za golf.

Vodja gasilske enote, ki je bila prva na mestu nesreče, je iz letala vlekel boks za boksom. Vmes ga je zmotil eden od psov, ki je med trdim pristankom ušel iz boksa, skočil nanj in fa zasul s poljubčki hvaležnosti.

Takrat gasilec tega še ni vedel, a ta pes mu je kasneje spremenil življenje.

Začelo se je ob 9. uri zjutraj, ko so zaposleni na golf igrišču klicali gasilce. Letalo je strmo padalo proti igrišču, podrlo nekaj dreves,  se peljalo čez igrišče, nato pa se ustavilo pri tretji luknji.  “Katastrofalen pristanek,” so komentirali reševalci kasneje.

A kljub temu so vsi – vsi psi in vsa posadka – nesrečo preživeli, 3 člani posadke in nekaj psov pa je sicer utrpelo manjše poškodbe.

Zaposleni igrišča so pohiteli k letalu in izvlekli iz letala vse tri člane posadke, še preden so prišli gasilci. Ti so takoj začeli z reševanje psov.

Pse so nato po cesti s kombiji vozili do cilja, že pred potjo so jih pregledali veterinarji. Potrebovali so predvsem veliko pomiritve in tolažbe, nekaj pa tudi zdravstvene oskrbe. Psi so zatem iskali dom v zavetišču.

Enega od njih je posvojil vodja gasilcev – prav tistega, ki mu je skočil v objem. Ko je šel pogledat v zavetišče, je spet takoj tekel k njemu. Podpisal je papirje in ga poimenoval Marley. Marley se je tako pridružil dvema psoma, ki ju družina že ima. Oba sta ga sprejela, kot da se poznajo že leta, ker pa sta oba že malo starejša sta s prihodom novega bratca postala tudi bolj živahna in skupaj se podijo po hiši ter na sprehodih.

Na pomoč priskočila policist vodnik in Frida – pogrešana gospa je bila najdena

Pred dnevi so zaskrbljeni svojci obvestili policijo, da pogrešajo 86-letno gospo iz okolice Škocjana, ki je popoldne odšla od doma proti gozdu in se ni vrnila, pri sebi pa ni imela ne mobilnega telefona niti svetilke.

Svojci so jo iskali, vendar je niso našli, zato so bili na kraj poslani sevniški policisti in vodnik službenega psa. Vodnik Damjan in njegova pomočnica Frida sta se takoj lotila dela v močno poraščenem gozdu in v temi, pri iskanju sta uporabila vse svoje znanje in bogate izkušnje.

Foto: PU Novo mesto

Trud je bil poplačan

Kot so zapisali na Facebook strani Policijske uprave Novo mesto ima Frida, tako kot vsi psi, neprimerljivo razvitejši voh od človeškega, boljši nočni vid in razvitejši sluh. »V spremstvu svojega vodnika je zavzeto in požrtvovalno premagovala težko prehodno in močvirnato območje. Njun trud je bil poplačan, saj sta ob enem izmed dreves našla pogrešano gospo, ki je bila povsem dezorientirana, izčrpana, mokra od dežja in zmedena. Policisti so jo varno pospremili do službenega vozila in odpeljali domov, kjer so jo predali svojcem.«

Na družabnem omrežju so še zapisali, da gospe želijo dobro okrevanje, tandemu Damjanu in Fridi pa miren počitek po naporni noči in še veliko uspehov pri delu.

Oliver Tič – Oli the Walker in njegova Carlitos se vračata “na cesto”

Oliver Tič na svojem FB profilu napoveduje naslednji pohodniški projekt – in sicer za marec 2024, ko bosta s Carlitos hodila do Indije.

“V zadnjih dveh mesecih sem imel ogromno čas za razmišljanje, kako naprej, kaj si sploh želim od življenja, kaj ne najbolj osrečuje … Ogromno je stvari, ki me veselijo, od druženja z prijatelji, igranja hokeja,… najbolj pa sem srečen, ko sva z Carlitos na “cesti” Vedno iščem način, kako živeti najbolj polno, kar se da,” je zapisal.

Sam, ne pa tudi osamljen

“Res je, da sem na poti sam, ampak nikoli osamljen, ker vsak dan prinese nekaj novega in zanimivega, kar je pa najbolj pomembno pa je to, da s tem, ko spoznavam nove ljudi, kulturo, razmere v katerih živijo, sam osebnostno rastem in pridobivam neprecenljive izkušnje,” je še dodal.

Tokratno pot bo pričel kar iz domačih Slovenskih Konjic, proti jugu, preko držav bivše Jugoslavije, potem pa ju bo s Carlitos pot vodila preko Turčije, Irana, Pakistana vse do Indije. V primeru, da bo imel dovolj finančnih sredstev pa se bo odpravil še naprej, pravi in doda, da je čas, da začne varčevati.

Mi jima že zdaj želimo srečno pot!

Več o pohodniškem paru pa si lahko preberete TULE:

Oliver Tič: Carlitos je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo na poti!

Lastnika sta 11 dni kampirala v naravi in iskala svojo psičko

Štiriletna psička pasme beagle Millie je pobegnila z domačega vrta na Škotskem, ko se je prestrašila ognjemeta. Njena lastnika sta Millie iskala s senzorji toplote in droni po naravi, pekla na žaru, da bi jo privabila nazaj, a zaman.

Ušla je skozi majhno luknjo v ograji, kasneje je bila opažena v hribih. Ker je to zelo redko poseljeno območje, ni kazalo upati, da bi jo kdo videl ali da bi se zatekla h kakšni hiši.

Lastnika sta tako odšla na kampiranje, z njima pa tudi družina in prijatelji – in jo 11 dni iskali po naravi. Zvečer so skuhali 12 litrov njene najljubše konzerve, zmešane z vodo, ribami in oljem, da bi jo privabili z vonjem.  Tudi to je bilo zaman, a 11. dan jo je opazila ženska na pohodu čez polja.

Lastnika sta se takoj odpeljala tja. Millie je bila prestrašena, takoj je odskočila. Lovili so jo po poljih, ko je naposled vendarle prišla poduhat lastnika in ju prepoznala po vonju.

“Če ne bi bilo ognjemetov, ne bi bila v stresu in strahu 11 dolgih dni. A zdaj sva neskončno vesela, da je nazaj. Millie nama pomeni vse, je del družine,” sta povedala.

 

Po napadu na vas v Ukrajini ponovno združena s svojim psom

Kljub vojni, ki smo ji priča, pa tudi iz Ukrajine občasno pride informacija, ki zaneti kanček upanja za človeštvo. Tokrat je prišla novica o ukrajinski ženski, ki je ponovno našla svojega psa po tem, ko je bila njena vas napadena.

Organizacija K9 Global Rescue je skupina veteranov, ki na svetovnem nivoju pomaga preprečevati trpljenje psov. Trenutno delujejo tudi na vojnih območjih v Ukrajini in v vasi, ki je bila napadena, je veliko psov iskalo svoje lastnike. Ko so psa omenjene ženske pripeljali pred njena vrata in ga je zagledala, je bila vzhičena od veselja, da je po mesecu dni ponovno našel pot do nje.

Poleg skrbi za ljudi, veliko dobrodelnih organizacij skrbi tudi za pse, ter zbira donacije v obliki hrane in pripomočkov.

 

 

Reševalni psi – ko je človeško življenje odvisno od njihove izurjenosti

Justina Potepan, vodnica reševalnih psov, ljubiteljica, razstavljavka in vzrediteljica huskyjev, humanitarka, je svoje življenje zapisala pomoči ljudem in ljubezni do psov.

Nekajletna sekretarka in dolgoletna predsednica Društva prijateljev mladine Postojna, regijski vodja projekta Evropa v šoli, dolgoletna športnica in mednarodna sodnica kegljanja je letošnja prejemnica srebrnega priznanja Kinološke zveze in Kluba 5 (slovensko združenje ljubiteljev in vzrediteljev polarnih in pratipskih psov) za zasluge na kinološkem področju in še bi lahko naštevali. Naša sogovornica je predvsem oseba, ki ji je mar tako za ljudi kot za živali.

Edina huskica, usposobljena za »prosto reševanje«

Justina je trenutno vodnica reševalne psice Astre pasme husky, ki je licencirana in ima opravljene izpite za iskanje pogrešanih oseb v naravi in v ruševinah ter regionalno preizkušnjo, ki jo je opravila že pred več kot dvema letoma. »Druga huskica Astrea Ammely ima opravljen predizpit za iskanje pogrešanih v ruševinah in se  skupaj s tretjo, Beverrly,  pripravljata na mantrailing, iskanje pogrešanih oseb po sledi in vonju,« pojasnjuje sogovornica. »Z Astro, 6,5 let staro psico, se lahko odzivam na vse regijske reševalne akcije.« Imeti huskyja reševalca za iskanje pogrešanih v naravi in ruševinah, je po njenih besedah iluzija in norost. »Mislim, da sem trenutno edina v Sloveniji s huskico, usposobljeno za »prosto reševanje«. To pomeni, da huskica  išče, odpeta, prosto  in samostojno po gozdu, naravi, ruševinah. Popolnoma ji zaupam in vem, da se bo moja mala volkica vedno vrnila k meni na moj klic, kljub njihovemu plenskemu in lovskemu nagonu«.

foto: Tea Nagode, arhiv Justine Potepan

Trnova pot do reševalca

»Če hočeš biti dober vodnik, moraš najprej sam osvojiti veliko znanja in pravilno voditi psa. Pred leti sva s prvo psico Aryo Klaro Red Mist, mojo srčno zvezdico, orali ledino med kinološkimi zanesenjaki-reševalci, saj je v tej disciplini precej težko delati s huskyjem.« Justina je morala opraviti izpite iz prve medicinske pomoči ponesrečencu, prve veterinarske pomoči psu, izpite iz poznavanja nevarnosti v ruševinah, gorah in plazovih, orientacije na terenu, osnove vrvne tehnike, poznavanje radijskih sistemov komunikacije. Opraviti je bilo treba helikopterski transport, preventivo pred stresom in prvo medicinsko pomoč ponesrečencu pred komisijo, kot tudi praktično preverjanje usposobljenosti nudenja prve veterinarske pomoči svojemu delovnemu sopotniku. A to je bil šele uvod! Justinin prvi predavatelj kinološko-reševalnih vsebin  je bil gospod Lado Gerbec, žal že pokojni, legenda reševanja, zakladnica znanj in izkušenj, vzornik naše sogovornice. »Gospod Gobec je verjel vame in mi povedal, da bom uspela, ker imam jasne cilje in jekleno voljo, le da bo moja reševalna pot s huskico zelo težka in trnova. In res je bila.«

foto: Tea Nagode, arhiv Justine Potepan

Vse več parov vodnikov reševalnih psov

Parov vodnikov reševalnih psov je po Justininih besedah vse več. V Sloveniji imamo dve zvezi, ERPS in ZVRPS, ki delata vzporedno, morda včasih tudi z roko v roki. »Je pa tudi kar nekaj lokalnih kinoloških in reševalnih društev, ki niso članice omenjenih zvez, ampak neposredni člani mednarodne IRO organizacije, ki pa prav tako delajo zelo dobro, strokovno in kvalitetno in se lahko pohvalijo z veliko usposobljenimi vodniki in reševalnimi pari, ki se lahko kosajo na nacionalnem in mednarodnem nivoju.«

»Kinološka politika je podobna politiki v državnem zboru. Malo levo, malo desno, malo po sredini,« slikovito pove sogovornica.  »K sreči so z vodniki reševalnih psov začele sodelovati tudi policija in druge pristojne službe.«

Kdaj je čas za »upokojitev«?

»Vodnik psa mora biti toliko odgovoren do svojega partnerja, da zna pravočasno nehati oziroma umiriti vadbo,« poudarja Justina. Med psi reševalci je veliko zlatih prinašalcev, labradorcev, ker so zelo predani vodnikom, vedno več je belgijskih ovčarjev, ker so izjemno hitri, tu so še avstralski ovčarji, nekaj border colliejev, več vrst ptičarjev, veliko drugih pasem in različnih mešancev.

Ko te cilj žene naprej …

»Reševalne akcije so zelo zahtevne, stresne, vendar če nosiš ta dar v srcu, živiš za to in želiš pomagati z znanjem, ki si ga dolgo gradil, znaš prestopiti tudi te situacije,« pove sogovornica. »Na izjemno hudi preizkušnji sem se kot vodnica reševalnega psa »huskice« znašla v eni od simulaciji nočne reševalne akcije, v skupini z izkušenimi mednarodnimi vodniki iz Slovenije in s Hrvaške. Medtem ko sta kolega iz skupine preiskovala porušene objekte, sva z mojo huskico odšli v temo v sektor 50.000 kvadratnih metrov,  uro po polnoči, ko so gozdne živali cvilile in so se očke bleščale iz teme. Vedeli smo, da je to območje medvedov, volkov in šakalov. V želodcu me je stiskalo in tiščalo, a le za nekaj časa, kajti cilj te žene naprej, pozabiš na vse in moja Astra je odlično opravila  akcijo z uspešno najdbo in to je bil še en moj velik ponos in dokaz, koliko sva sposobni kot tim, dokaz, kakšna vez in zaupanje je med nama. In verjamem, da je pred mano še lepa pot srčnega in humanega dela z mojim »sibirskim tropom.«

foto: Tea Nagode, arhiv Justine Potepan

 

 

Upokojenka v Srbiji išče pomoč pri delu v zavetišču

“71-letnica išče pomoč v svojem zavetišču za 162 psov” je eden od naslovov zgodb o upokojenki, ki v Srbiji skrbi za pse.

71-letna Gorica Angelkovska s svojo pokojnino skrbi za 162 psov v srbski vasi Draževac, okrog 40 km oddaljeni od Beograda. A lani je zlomila nogo in jo skrbi, kako bo skrbela zanje, poleg tega prihaja zima.

Gorica je Makedonka, ki je več kot 40 let živela v Avstraliji, potem pa se je leta 2016 vrnila v Srbijo. Videla je veliko potrebo po skrbi za zapuščene pse in tako je leta 2019 odprla zavetišče zanje. »Psi pogosto stradajo, so zlorabljeni, pozimi pa je zanje toliko težje zaradi mraza.«

Sama se najbolj boji tega, da ne bi mogla skrbeti za svoje pse. Z njimi zunaj preživi večino dneva in z leti je tudi njo začel načenjati mraz, ki mu je  izpostavljena. Fundacija Harmony fund tako išče donatorje za sredstva, s katerimi bi lahko plačali polni delovni čas nekoga, ki bi ji pomagal v zavetišču. Gorica pravi, da pa je težko najti nekoga, ki bi delal z enako strastjo kot ona. Tule več o tem.

 

Nova lastnika stanovanja v omari našla zapuščenega in sestradanega psa

Par v Mainu, ZDA, je pred kratkim med prenovo svojega na novo kupljenega stanovanja naletel na nepričakovanega gosta – zapuščenega psa.

Podhranjen mešanec pitbula je bil v omari, privezan za drog. Po prihodu policije so mu priskrbeli hrano in potrebno zdravniško oskrbo.

Glede na to, da je bilo stanovanje pred nakupom nekaj časa prazno, policija predvideva, da so lastniki psa, prejšnji lastniki stanovanja. Osumljence bi lahko aretirali in obtožili mučenja živali, za kar je zagrožena globa v višini 500 dolarjev, odgovorna oseba pa bo morala povrniti tudi zdravstvene stroške psa, v skladu z zakonom Maine.

 

Vir: People

Izgubljena psička sama poiskala pomoč na policijski postaji

Rosie je sama poiskala pomoč policistov, potem ko jo je prestrašil ognjemet.

Kamere na policijski postaji Loughborough so posnele trenutek, ko je borderska ovčarka prišla skozi vrata postaje in se usedla v čakalnico ter počakala na pomoč. Osebje policije iz Leicestershira ji je prineslo nekaj vode, potem pa so poklicali telefonsko številko na njeni identifikacijski tablici.

Pobegnila in v bližini poiskala pomoč

Rosie je pobegnila lastniku, ko jo je ta sprehajal skupaj s še enim psom v mestnem parku Southfields, v trenutku, ko je počil ognjemet. A pobegnila ni daleč, saj se je le prerinila skozi živo mejo in poiskala pomoč na policijski postaji, ki je v neposredni bližini parka.

Ker je psička nosila ovratnico z identifikacijsko tablico, so policisti lahko poklicali lastnika in ga odrešili skrbi, da je z njegovo Rosie vse v redu in da ga čaka na postaji.

Preberite tudi: da se organizirati živalim prijazen ognjemet:

Živalim in okolju prijazen ognjemet: nov način praznovanja novega leta

Vir: BBC

Giardia: diagnoza in zdravljenje pri hišnih ljubljenčkih

Giardia je zajedavec, ki živi v črevesju psov, mačk in drugih živali, tudi človeku ter povzroča giardiozo, bolezen prebavil.

Glede na veliko zanimanje za tematiko, smo pripravili še nekaj dodatnih informacij.

Če opazite prebavne težave pri svojem hišnem ljubljenčku, obiščite izbranega veterinarja, ki bo opravil pregled in test na giardio.

Diagnoza giardie

Veterinar bo zbral celotno anamnezo in opravil fizični pregled, da bi ocenil splošno zdravje in hidracijo vašega psa ter preveril, ali ima črevesne bolečine, pline in morebitno izpostavljenost giardiji. Za preverjanje dokazov o okužbi z giardio, običajno veterinarji priporočijo fekalni test za črevesne parazite in hiter interni “Snap test” ali ocena z mikroskopom.

Zdravljenje prisotnega zajedavca

Zdravila za odpravo giardie so na voljo in so cenovno dostopna. Bolezen lahko zahteva več krogov zdravljenja, ker jo je težko popolnoma odstraniti iz vašega doma in preprečiti ponovno okužbo.

Preventivni ukrepi

Psi, ki so pravkar ozdravili okužbo z giardio se zlahka ponovno okužijo. Zato morate razkužiti vse bivalne prostore, do katerih ima vaš pes dostop. Proti cistam giardie so  učinkoviti amonijak, razredčena raztopina belila ali čiščenje s paro. Takoj poberite vse iztrebke svojega psa in jih zavrzite (ne glede na to, ali se vaš pes pokaka na sprehodu ali na vašem dvorišču). Če imate v gospodinjstvu druge hišne ljubljenčke, obvestite svojega veterinarja in ga povprašajte, ali je treba drugim živalim dajati zdravila kot preventivni ukrep.

Pozor!

Če je v vaši družini tudi dojenček, ki se plazi naokoli, pobira igrače s tal in jih daje v usta, ali oseba z oslabljenim imunskim sistemom, bo veterinar verjetno zahteval več negativnih testov na giardiozo, da zagotovi izkoreninjenje zajedavca iz vašega doma.

Kaj je giardia in kaj morate vedeti o njej?

Vir: PET MD