Dobrodelna organizacija v Ukrajini nastavila številne hranilne postaje za živali

Organizacija Paws of War je od začetka vojne v Ukrajini tja pripeljala prek 7 ton hrane in opreme za živali. Tačke pomoči pa nudi tudi tistim, ki so tam ostali zapuščeni – zadnja akcija je vključevala namestitev hranilnih postaj po državi, da zapuščeni psi in mačke ne bi ostali popolnoma brez oskrbe. 

Kot pravi soustanovitelj organizacije, so nekatere družine v svoje domove vzele po 20 psov in 40 mačk, saj jih ne morejo gledati, kako zunaj tavajo lačne – ob tem pa trpijo tudi izgubo doma.

Pomembno je, da so tam, na terenu, in ponujajo direktno pomoč ljudem in živalim, ki so ostali v Ukrajini.

 Video pa si lahko pogledate tule:

Zakaj je sporno vprašanje: “Bi imeli kakšnega mladička?”

Prihaja čas, ko majhne simpatične kepice razposajeno tekajo po dvorišču nekaterih kmetij, možno pa jih je seveda opaziti tudi na dvoriščih nekaterih hiš v naselju.

Prihaja tisti čas, ko nas znanec v trgovini povleče za rokav in vpraša, če bi imeli kakšnega mladička? Kot, da govori o podarjenemu kosu kruha ali predmetu, ki ga sam ne potrebuje več.

Usoda mladičev v leglu, ki ga je prvič ali drugič ali celo tretjič in več imela njihova nesterilizirana psička, je v rokah njenega lastnika.

Mladički se ne zavedajo, da bodo že čez nekaj tednov ločeni od mame, v popolnoma novem okolju v družbi tujih ljudi. 

Nekateri v leglu, ki bodo oddani v odgovoren dom, kjer se zavedajo pomena pravilnega učenja psa, kaj vse potrebuje mladiček, koliko ljubezni in časa, mu moramo nameniti skozi celo njegovo življenje, ne glede na naše težave, bodo imeli srečo in dobro življenje.

Kaj pa vsi drugi mladički?

Nekateri izmed njih bodo imeli lepo življenje le prvih nekaj let, nato pa v obdobju adolescence in nenehnih uhajanj postali ujetniki v lastnem domu, privezani na verigi ali zaprti v boksu.

Spet druge bo zaradi neprevidnosti doletela nesreča, kjer se bo njihovo življenje končalo pod kolesi, ki so ga pred časom odpeljali stran od njegove mame.

Tretji pa bodo živeli brezskrbno vse dokler v življenja njihovih ljudi ne poseže usoda, ki za vedno spremeni svoje poti, ki pse največkrat vodijo v zavetišče.

Odgovornost lastnika nesterilizirane psičke

In tako je iz nekoč razposajenih mladičkov mogoče pisati najrazličnejše zgodbe, ki jih piše njihovo življenje, avtor pa je lastnik ene nesterilizirane psičke.

Ta se bo čez nekaj let še vedno ukvarjal s tem, koga vse bi še lahko povprašal za oddajo mladičev, medtem ko se vseh tistih že pred leti oddanih mladičkov niti ne spomni več, kaj šele, da bi povprašal kakšno je v resnici njihovo življenje.

Tako oddani mladički zasedejo prostor v zavetišču, kar dvakrat. Enkrat ob tem, ko se posvojitelji namesto v zavetišče, odpravi k ogledu sosedovega legla in drugič, ko en pes iz tega legla čez nekaj let dejansko pristane v zavetišču.

Po ugrizu navadnega gada se je pes 3 dni boril za življenje

Pes Sam se je tri dni boril za življenje, potem ko ga je navadni gad ugriznil v smrček, med sprehodom po britanskem polotoku Gower, znanem po čudoviti naravi.

Njegova skrbnica Charlotte  želi pozvati druge lastnike hišnih ljubljenčkov, naj zavarujejo svoje živali pred ugrizi kač, če le lahko.

Po ugrizu takoj k veterinarju

Charlotte in Sam sta bila na sprehodu v predelu Llangennith v Gowerju, ko je opazila zvito kačo na poti. »Začela sem kričati, ker se bojim kač. Sam je prišel pogledat, kaj se dogaja – in ga je ugriznila v nos, preden sem ga lahko spravila stran,« je povedala lastnica psa.

Takoj je poklicala izbranega veterinarja, ki pa ji je predlagal, naj psa odpelje do najbližje veterinarske ambulante, kjer imajo protistrup. Sprva se je Sam zdel v redu in je bil še vedno poln energije, zato so mu za začetek dali le antihistaminik in ga zadržali na opazovanju.

Vsak pes reagira drugače – na ugriz in protistrup

Približno osem ur po ugrizu se mu je izboklina na smrčku močno povečala, glava in vrat pa sta otekala, kar je začelo vplivati ​​na njegovo dihanje. »Odločili so se, da mu dajo protistrup. Opozorili so me, da lahko stranski učinki pri psu povzročijo tudi smrt. Gre za enako zdravljenje kot pri ljudeh,« je razložila Charlotte. Sam je potreboval dve 5-mililitrski viali protistrupa.

Lastnica je še dejala: »Sam je zavarovan, a je bilo treba plačati račun vnaprej in potem lahko za nazaj zahtevam 3.500 funtov, ki sem jih plačala za veterinarsko zdravljenje.« A, kar je najpomembneje, Sam je že v domači oskrbi in dobro okreva.

Ugriz kače

Vir: Wales Online

Prihaja čas dopustov: kam s psom?

Čas dopustov za nas pomeni sprostitev in zabavo, čas ko lahko vsaj za nekaj časa, potisnemo vse skrbi na stran. Pa dopust pomeni sprostitev tudi za našega psa?

To je odvisno od tega, kako samozavestnega psa imamo. V kolikor je naš pes vajen vožnje in jo tudi dobro prenaša, se dobro počuti v družbi tujih ljudi, se dobro sooča z novimi zvoki in vonjavami, ga lahko vzamemo s seboj na dopust. A ob tem se moramo zavedati, da bo kljub vsemu dopust v prvi vrsti treba prilagoditi našemu psu.

Izbira destinacije

Že ob načrtovanju poti je dobro izbrati destinacijo, ki vključuje dovolj naravnega okolja in je vsaj malo naklonjena, prijazna psom.

10 psom najbolj prijaznih držav na svetu

Pri tem ne pozabimo, da mora biti transport za psa varen in udoben!

Privajanje psa na vožnjo z avtom: 7 korakov

Pes v avtu – 7 pravil

Ob prihodu na našo destinacijo omogočimo psu spoznavanje z okolico, pustimo ga, da čimveč ovohava.

Poskrbimo, da se počuti varno

V kolikor se naš pes sooča z ločitveno tesnobo, ga nikakor ne puščamo samega. Psa nikoli ne silimo v situacije, ki so mu neprijetne (npr. gostilna, obisk mestnega središča ), temveč poskrbimo, da se bo vedno počutil varnega. V kolikor imamo mladička ali psa, ki smo ga pred kratkim posvojili, tovrstna potovanja prestavimo za vsaj nekaj mesecev!

Kdaj je pametno oditi na dopust brez psa?

V kolikor se pri psu soočamo z nezaželenimi vedenji ali smo v fazi učenja in vedno, kadar imamo psa z visoko stopnjo nesigurnosti. Dopust, kjer bo naš pes nenehno na preži pred vsemi strahovi (novi ljudje, gneča, zvoki, situacije, vožnja) medtem, ko mi ležimo na plaži ali v bližnjem lokalu srkamo pivo, je za našega psa pravzaprav kot obisk hiše strahov. Nenehno se mora soočati z novimi in novimi izzivi, ki mu povzročajo grozen stres.

Skrbniki psov pogosto zamenjajo “pridnost”, ko pes od vsega strahu v določenih situacijah dobesedno “zmrzne”. To ni odnos, ki bi si ga želeli graditi s svojim psom. V takih primerih je bistveno bolje, da za psa poiščemo dober hotel oz. varstvo in mu namesto dopusta omogočimo pravo sprostitev v naravi.

Vendar bodimo pozorni tudi na izbiro pravega hotela za pse. Tudi tam se lahko namreč naš pes hitro znajde v konfliktnih situacijah z ostalimi varovanci, posebej če varstvo zajema prosto “igro” na ograjenih površinah, brez nadzora. Priporočljivo je, da pasji hotel pred rezervacijo termina, obiščete sami in si v miru ogledate njihove prostore ter spoznate osebe, ki bodo preživele čas z vašim psom.

Pasje varstvo – od hotela do kavča

Kakšen je kakovosten pasji hotel?

Kaj pa mucki?

Z mačko na dopust: izkušnja iz prve roke

Porast nakupov zdravil za pse in mačke na črnem trgu

Ljudje s hišnimi ljubljenčki, ki jih pestijo finančne težave, se vse pogosteje obračajo na črni trg, da bi po nižji ceni dobili veterinarsko zdravljenje za svojo bolno žival.

Direktorat za veterinarska zdravila Združenega kraljestva je potrdil, da je opazil porast nezakonitih virov veterinarskih zdravil. Veterinarji pa poročajo o strankah, ki zavračajo njihovo priporočeno zdravljenje, ker naj bi podobne možnosti zdravljenja pridobili ceneje na spletu.

Tovrstno početje nevarno predvsem za hišne ljubljenčke

Britansko veterinarsko združenje je zaskrbljeno zaradi omenjenih poročil, da lastniki hišnih ljubljenčkov naročajo zdravila na spletu, ki so lahko nepreizkušena ali nevarna.

Hkrati jih skrbi tudi zaradi dodatnega pritiska, ki ga na veterinarske ekipe izvajajo stranke, ki zavračajo zdravljenje živali zaradi pomanjkanja denarja.

Direktorica Veterinarske zbornice: Lastniki živali se premalo zavedajo stroškov

Vir: Vet times

Kako zaščititi otroka pred ugrizom psa?

Prejšnji teden so mediji poročali kar o dveh ugrizih psov otroka. Škofjeloški policisti obravnavali ugriz domnevno domačega psa, ki je po obrazu poškodoval triletnega otroka, kmalu so sporočili, da je ni življenjsko ogrožen. 

Nekaj dni pred tem pa se je na območju Ajdovščine pes strgal s povodca in ugriznil otroka v nogo.

Ob takih dogodkih se vedno najprej vprašamo, kaj lahko storimo, da do njih ne bi prišlo – ena stran je skrb in pravilna vzgoja za pse, druga pa zaščita otrok.

“Otroka običajno ugrizne domači pes ali pes od prijateljev, do ugriza pa največkrat pride doma ali v okolici doma in javnih parkih.”
– NIJZ

Ugriz domačega psa

Prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine, na spletni strani NIJZ zdaj.net svetuje, da otroka nikoli ne pustimo z družinskim psom brez nadzora odrasle osebe, čeprav menimo, da je pes prijazen in nenevaren: “Do ugrizov največkrat pride spontano v času igre, ker majhni otroci še nimajo znanja in občutka, kako naj se obnašajo pri igri s psom. Tudi šolskemu otroku razložimo, da se lahko igra s psom le takrat, ko je poleg odrasla oseba.”

Navaja še splošna pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz:

  • Otrok se igra s psom le takrat, ko ju nadzoruje odrasla oseba.
  • Pobožati ga sme šele potem, ko ga je ta opazil in ovohal. Psa naj ne boža po glavi, temveč po sprednjem delu hrbta ali prsnem košu.
  • Psa ne sme pretesno stiskati, skakati nanj ali se valjati po njem, ga vleči za rep ali ušesa.
  • Otrok naj se z obrazom ne približa preveč psu, saj ga ta v igri lahko opraska s kremplji.
  • Psa ne smemo motiti, kadar spi, se hrani ali skrbi za mladičke.
  • Ne smemo mu jemati igračke ali kosti, s katero se ukvarja.

Ugriz tujega ali neznanega psa

Zavedati se moramo, da tudi najprijaznejši in dobro vzgojeni pes lahko ugrizne, če se počuti ogroženega, je prestrašen, jezen ali lačen. Zato otroka nikoli ne pustimo s tujim psom brez nadzora odrasle osebe in upoštevamo pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz psa. Kot svetuje dr. Rok Simon, tudi šolskemu otroku razložimo, da lahko dostopa do tujega/neznanega psa le takrat, ko je poleg eden od staršev ali druga odrasla oseba.

Kako ravnamo s tujim psom, ki ima lastnika?

  • Lastnika najprej vprašamo, če lahko psa pobožamo.
  • Pobožati ga smemo šele potem, ko nas je pes opazil in ovohal. Psa ne božamo po glavi, temveč sprednjem delu hrbta ali prsnem košu.
  • Ravnanje otroka in psa ves čas budno spremljamo in upoštevamo zgoraj našteta splošna pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz psa.

Kako ravnamo z neznanim psom ali psom, ki je brez lastnika?

  • Neznanemu psu ali psu, ki je brez lastnika, se ne približujemo. Prav tako pred psom ne bežimo, ne delamo panike in ne kričimo.
  • Če nam pride nasproti neznan pes ali pes, ki je brez lastnika, pred njim ne bežimo, ne delamo panike in ne kričimo.
  • Namesto tega skupaj z otrokom obstanemo nepremično »kot drevo« z rokami ob telesu, dokler pes ne odide. Psa ne gledamo v oči in ga ne ogovarjamo. Doma lahko s pomočjo plišaste igrače z otrokom vadimo, kako naj stoji nepremično »kot drevo«.

Če hoče pes otroka ugrizniti, ga zavarujemo tako, da takoj med otroka in psa potisnemo predmet (torbo, jakno …)

 

 

10 najpogostejših pasjih imen v Sloveniji

Ker vse večkrat v tujini lahko zasledimo, katera so najpogostejša imena psov in ker nas je zanimalo, kako je s pasjimi imeni pri nas, smo o tem povprašali na UVHVVR, ki vodi Centralni register psov. 

Najpogostejša pasja imena zadnjih treh let pri nas so:

Imena psičk:

1 LUNA 1143
2 PIKA 741
3 BELLA 531
4 LILI 423
5 KALA 350
6 TARA 341
7 AJŠA 313
8 BELA 310
9 NELI 303
10 RUBY 277

Imena psov:

1 MEDO 713
2 SKY 652
3 REX 537
4 MAX 494
5 JACK 423
6 BOBI 383
7 PIKI 360
8 DON 349
9 RON 339
10 ARON 291

Bi morali vzrejo buldogov povsod popolnoma prepovedati?

S sploščenimi obrazi, gubami in kratkimi dihalnimi potmi imajo buldogi pogoste zdravstvene težave z dihali pa tudi s kožo in hrbtenico.

Konec januarja je sodišče na Norveškem odločilo, da se mora vzreja buldogov ustaviti, razen če gre za izboljšanje zdravja pasme ali za vnos novega genskega materiala.

Na sodbo je trenutno vložena pritožba, saj je odločitev šokirala nekatere ljubitelje in vzreditelje buldogov.

Potrebne so spremembe

Nekatere veterinarske skupine in skupine za pravice živali trdijo, da je treba od rejcev buldogov zahtevati genetsko in zdravstveno testiranje, tako da se psi z resnimi težavami ne vzrejajo. Hkrati pa dodajajo, da bi vzreja buldogov s podaljšanim gobcem lahko ublažila nekatere zdravstvene težave.

Na drugi strani pa skupine za vzrejo buldogov odločno nasprotujejo spremembam, saj trdijo, da neodgovorni vzreditelji povzročajo zdravstvene težave psom. Nedavne genetske raziskave kažejo, da morda pasma nima dovolj genetske raznolikosti, da bi odpravili nekatere zdravstvene težave.

Novi standardi

V Združenem kraljestvu je kinološka zveza izdala nove standarde za francoske buldoge, ki določajo, da morajo biti nosnice psa vidno odprte in da mora biti njegov gobec “dobro definiran”. Leta 2009 je klub spremenil svoj standard buldogov in rekel, da je preveč gub nesprejemljivo.

V Švici je vzreditelj ustvaril novo pasmo, znano kot kontinentalni buldog, da bi pomagal ublažiti nekatere zdravstvene težave s podaljševanjem telesa psa.

 

Vir: NPR

Pasji seniorčki vse večkrat ostanejo brez doma – v načrtu posebno zavetišče

Seniorčki se nemalokrat znajdejo v nezavidljivi situaciji, ko zaradi spleta okoliščin nenadoma ostanejo brez svojih skrbnikov. Tako ponavadi ostanejo sami v svojem domu, ki pa to več ni, saj tam ni nikogar, ki bi lahko skrbel zanje. Velikokrat se zgodi, da jih svojci skrbnikov oddajo v zavetišče.
Tam nato tiho čakajo na novo priložnost za novo življenje. Večinoma so spregledani, saj je znano, da potencialni posvojitelji navadno iščejo mladičke ali mlajše pse.
Čeprav ravno seniorčki v sebi skrivajo skrite zaklade, ki jih je potrebno dati le čas in jih znati poiskati. S svojim umirjenim karakterjem in neopisljivo hvaležnostjo nas učijo potrpežljivosti in nas opozarjajo na tiste prave vrednote, ki štejejo v našem življenju.
Foto: Zavod Muri

Zavod Muri – zavetišče za seniorčke

V sicer majhnem kraju Vransko v tem trenutku potekajo veliki projekti za pomoč starejšim psom – seniorčkom. Zavod Muri ima namreč željo, da bi na njihovem naslovu uredili zavetišče za seniorčke, ki bi bilo edino tovrstno zavetišče pri nas.
Ekipa prostovoljcev se že več let posveča najbolj ranljivim psom, ki se nemalokrat znajdejo v naših zavetiščih, to so predvsem starejši in/ali vedenjsko problematični psi. Do sedaj so delovali na način, da so posamezniki prostovoljci seniorčke posvojili iz zavetišča in jim ponudili začasno namestitev, po rehabilitaciji pa so jim iskali nove domove. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da so bili vedno zelo uspešni.
Sedaj pa za nadaljevanje njihovega poslanstva nujno potrebujejo ustrezne prostore. Strošek odkupa zemljišča ter izgradnje zavetišča znaša 30.000 evrov! Kot sami večkrat poudarjajo, predstavlja majhna ekipa prostovoljcev le en del vedno večje ekipe podpornikov, brez katerih njihova pomoč seniorčkom ne bi bila mogoča.
V kolikor jim lahko kdo priskoči na pomoč, so podatki za nakazilo: 
SI56 6100 0002 4919 065, namen “zavetišče Muri” 
Z SMS sporočilom na številko 1919, lahko prispevate 5 eu za izgradnjo zavetišča za seniorčke.

V MGLC s kužki na delovnem mestu do večje storilnosti

Marsikatero podjetje že podpira, da imajo zaposleni s seboj na delovnem mestu tudi svoje hišne ljubljenčke. A prisotnost psov v javnih ustanovah je v Sloveniji prej izjema kot pravilo za razliko od, npr., Italije, kjer so psi skoraj povsod dobrodošli.

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Ljubljani so poleg tega, da so psi dobrodošli v njihovih razstavnih prostorih in bistroju, naredili še korak dlje. Štirinožcem so odprli tudi vrata svojih pisarn in drugih delovnih prostorov. Kot pravi Nevenka Šivavec, direktorica MGLC, prisotnost hišnih ljubljencev ugodno vpliva tako na storilnost zaposlenih kot tudi na vzdušje v kolektivu, ki se mu vsak dan pridruži od štiri do sedem kosmatincev.

Zaradi psov večja storilnost pri delu

Zamisel privesti psa na delovno mesto izhaja iz povezanosti hiše z naravo, v katero je grad umeščen.  Poleg tega pa ima kar polovica zaposlenih v malem kolektivu MGLC psa. »Prisotnost kužkov je nekatere sodelavce, ki psa še niso imeli, celo spodbudila, da so si ga priskrbeli, in to iz zavetišča,« pove direktorica.

»Kot je znano, psi delujejo terapevtsko in pomirjevalno, ne samo na delovnem mestu, ampak tudi sicer. Zaradi njih je storilnost večja: prijeten občutek ob psu pomaga pri reševanju zapletenih problemov, nas napolni z energijo, pripomore k ustvarjalnosti ter spodbuja komunikacijo med zaposlenimi.«

Ambasadorji nasmeha: »Ko kuža vstopi v prostor, se večini razvedri obraz«

Pod mizo ali k sosedu po priboljšek

Kužki, ki pridejo v MGLC »v službo«, so prijazni, ne grizejo in ne renčijo, med seboj se lepo razumejo, so vedno dobre volje, razposajeni in vseskozi pripravljeni na igro. Ponavadi so pri lastniku pod mizo ali ob nogah, včasih skočijo pogledat k sosedu, če se morda tam skriva kak priboljšek zanje.

V kavarni tudi smetana za kosmatinca

MGLC pa je v povezavi z domačimi ljubljenčki stopili še korak dlje, saj je v sozvočju z okoljem v galerijo povabil tudi obiskovalce s psi.  »Le-ti pravijo, da radi zahajajo k nam, saj imajo »vsaj minuto« miru, ker se naši kužki igrajo z njihovimi, poleg tega pa jih pocrkljamo tudi v naši kavarni, kjer gost ob naročilu pijače dobi še smetano za svojega ljubljenčka,« pove sogovornica.

»Nihče, ne človek ne žival, ni rad predolgo sam, zato bi predlagali, če vam služba to le dopušča, da svojega prijatelja vzamete s seboj. Boste videli, kako prijetno bo vplival na vas in vašo okolico.«