Kulturni izlet za ljubitelje psov: 5 pasjih muzejev v Evropi

Za vse ljubitelje kosmatih štirinožnih prijateljev so obiski pasjih muzejev zagotovo popestritev izleta ali potovanja.

Poiskali smo pet evropskih pasjih muzejev, ki vas bodo zagotovo navdušili.

Muzej bernardincev – Martigny, Švica

Muzej Musée et Chiens du Saint-Bernard je bil ustanovljen leta 2006 in pripoveduje zgodovino švicarskega nacionalnega psa. Vse obiskovalce v muzeju pričaka tudi skupina bernardincev, na veselje vseh je božanje mladičkov dovoljeno.

Muzej posvečen jazbečarjem – Passau, Nemčija

Muzej je v celoti posvečen prikupnim jazbečarjem, ki so bili v Nemčiji prvič vzrejeni v 17. stoletju. Ime Dackelmuseum, v prevodu pomeni “Muzej jazbečarjev”, je poln 4500 različnih predmetov v čast jazbečarjem, od kipcev, figuric, lutk, umetniških del in še mnogo več. V muzeju lahko obiskovalci srečajo tudi lastnikove pse jazbečarje, seveda pa lahko s seboj pripeljejo tudi svoje pasje prijatelje.

Foof – Mondragone, Italija

Prvi evropski muzej, posvečen psom, dejansko deluje tudi kot zavetišče. Foof, imenovan po psu iz otroštva glavnega arhitekta, vabi obiskovalce, da z umetnostjo proslavijo odnos med psi in ljudmi, obenem pa jim daje priložnost, da posvojijo psa iz zavetišča. Razstave v Foofu vključujejo fascinanten prikaz več kot 120 pasjih ovratnic, ki segajo v staro rimsko dobo; zbirka fotografij kraljeve družine, politikov in zvezdnikov s svojimi hišnimi psi; in različne skulpture.

Muzej pasjih ovratnic – Grad Leeds Kent, Združeno kraljestvo

V gradu je na ogled edinstvena in največja zbirka pasjih ovratnic na svetu, ki se je zbirala skozi leta iz petih različnih stoletij in koncev Evrope. V zbirki je 130 redkih in dragocenih ovratnic, vključno s 30 ovratnicami, ki so bile odkrite v skladišču in nikoli prej javno razstavljene.

Sunu muziejus – Palanga, Litva

Pasji muzej je odprl svoja vrata spomladi 1991 in je zasebna zbirka pasjih spominkov in figuric zakoncev Kusasom. Obiskovalcem je na ogled skoraj 2000 manjših in malo večjih pasjih eksponatov iz 37 držav sveta, narejenih iz 22 različnih materialov.

Pri nas pasjega muzeja (še) nimamo, je pa možen obisk muzeja s psom!

To je trenutni seznam psom prijaznih in psom dostopnih muzejev

Od danes pasja vodstva po rimski Ljubljani

 

Vir: Insider, Leeds Castle, Sunu muziejus

Potovanje s psom po Evropi – seznami nevarnih pasem po državah

V določenih državah so določene pasme psov zakonsko prepovedane, v Sloveniji tega zakona in seznama ni. Vsak, ki potuje, pa se že po Evropi lahko sreča z omejitvami ali celo prepovedjo vstopa zaradi pasme psa.

Pravila po državah so podobna, se pa razlikujejo v seznamih, sicer pa so načeloma povsod obvezni čip in cepljenja, tudi potni list.

  • Avstrija nima seznama nevarnih pasem.
  • Belgija nima uradnega seznama – ima pa vsaka lokalna skupnost lahko svoja pravila.
  • Hrvaška ima na seznamu nevarnih pasem bulterierje in mešance ali izpeljanke te pasme, če pes nima uradnega pedigreja priznane kinološke organizacije s strani FCI.
  • Danska poleg običajnih pravil zahteva še najavo prihoda psa z registracijo. Na Danskem je z zakonom prepovedani 13 pasem (in križancev z njimi): pit bul terier, tosa inu, ameriški stafordski terier, argentinska doga, ameriški buldog, barboel, kangal, srednjeazijski ovčar, kavkaški ovčar, južnoruski ovčar, brazilska fila, tornjak in šarplaninec.
  • Anglija poleg običajni zahtev zahteva tudi dokazilo o tretiranju proti trakulji (24 do 120 ur pred prihodom). Z zakonom je prepovedano lastništvo pasem: pit bul terier, japonska tosa, argentinska doga, brazilska fila.
  • Finska tudi zahteva nekaj dodatnih tretiranj proti zajedavcem, seznama pasem, ki jih je prepovedano pripeljati v državo pa nima.
  • Francija ima 2 kategoriji nevarnih pasem: 1. kategorija pomeni prepoved, 2. kategorija pa velja le za določene ljudi, ostalim pa je dovoljeno lastništvo, pod pogojem, da opravijo določeno šolanje – tako za lastnike kot za pse, dovoljenje pa dobijo začasno. Za psa je poleg povodca obvezen nagobčnik. V 1. kategoriji so pasme: stafordski ali ameriški stafordski terier (pitbuli), mastifi, tosa. V 2. kategoriji pa je še rotvajler.
  • Nemčija prepoveduje pasme: pit bul terier, ameriški stafordski terier, stafordski terier; izjema so delovni psi.
  • Grčija nima seznama nevarnih pasem.
  • Madžarska tudi ne prepoveduje pasem, nevarne pse označi tako na podlagi vedenja.
  • Irska ima podobna pravila kot Anglija, torej tudi notranji zajedavci morajo biti tretirani. Seznam pasem vključuje pasme, ki sicer niso prepovedane, imajo pa strog nadzor nad njimi: ameriški pit bulterier, angleški bulterier, stafordski bulterier, bulmastif, doberman, nemški ovčar, rodezijski grebenar, rotvajler ter japonski akita in tosa. Za te pasme veljajo posebni predpisi.
  • Italija nima splošno prepovedanih pasem, razen v Benetkah, kamor ne smemo z rotvajlerjem in dobermanom.
  • Nizozemska nima seznama.
  • Norveška – pred vstopom v državo morate poskrbeti za trakuljo. Nevarne pasme pri njih so: pitbul terier, ameriški stafordski terier, brazilska fila, toso inu, argentinska doga, češkoslovaški volčji pes. Te pasme lahko policija zaseže.
  • Poljska ne dovoli vstopa psom pasem: ameriški pitbul terier, ameriški buldog, majorški buldog, argentinska doga, kanarska doga, rosa inu, akbaš, anatolski ovčar, moskovski čuvaj, kavkaški ovčar, rotvajler.
  • Portugalska ima na seznamu pasme:  brazilska fila, ameriški stfordski terier, argentinska doga, tosa inu in pitbul terier. S tem da prepoved uvoza ne velja za pse, ki so prebivalci EU, morajo pa biti kastrirani oz sterilizirani ter s podpisano izjavo o odgovornosti – v tem primeru je dovoljeno bivanje do 4 mesece.
  • Španija nima prepovedi, ima pa striktna pravila za nevarne pasme. Med te štejejo: pitbul terier, ameriški stfordski terier, rotvajler, argentinska doga, brazilska fila, tosa inu, akita. Poleg teh pasem pa še vsi psi, ki so mišičasti, impozantnega videza, robustni, z atletso postavo, agilni, močni in uporniški, z močnim karakterem in pogumni, velikosti 60 do 80 cm in težji od 20 kg. Dodatno jih opisujejo še z veliko glavo, močnimi čeljustmi, širokimi usti, kratkim in mišičastim vratom …
  • Švedska ima na seznamu nevarnih dve pasmi: češkoslovaški volčjak in saarloosov volčjak.
  • Švica prepoveduje pse s kupiranimi uhlji ali repi. Nevarne pasme pa določa vsak kanton posebej, večina prepoveduje pitbule, rotvajlerje in dobermane. Vstopa Geneva ne dovoljuje pasmam: ameriški staford, brboel, bulmastif, cane corso, argentisnka doga, bordojska doga, brazilska fila, neapeljski mastif, pitbul, kanarska doga, rotvajler, tajski grebenar, rosa inu. Zurich pa prepoveduje ameriški stafordski terier, bulterier, stafordski bulterier.

Vsekakor se velja, preden se odpravite na pot ali rezervirate počitnice ali celo načrtujete selitev, dobro pozanimati pri vsaki državi, kako in kaj je prepovedana oz. kakšna so pravila za vstop, da ne bo kakšnih presenečenj. Poleg povodca je pametno spakirati tudi nagobčnik, saj je ponekod obvezen.

 

Vir: seekingsight

Pasje plaže v Sloveniji: na urejenih plažah ljubljenčki niso najbolj zaželeni

Že vrsto let velja nenapisano pravilo, da je psom dovoljeno na tiste plaže, kjer to ni izrecno prepovedano z znakom. A z malo razumevanja in prilagodljivosti tudi kakšen pes med kopalci ne povzroča težav. Sicer pa  so za osvežitev naših ljubljenčkov najprimernejše divje plaže oz. bregovi rek.

Bonton za vodenje psov je ob obisku plaže nujen, uporaba povodca na javnih mestih pa obvezna. V vodo se odpravite skupaj s psom, na kopnem pa mu morate zagotoviti svežo vodo in ga zaščititi pred vročino. Najbolje, da se na plažo odpravite v jutranjih ali večernih urah, ko sonce ni tako močno, pa tudi obiskovalcev je manj.

Edina »morska« pasja plaža v Izoli

Edina uradna plaža, namenjena psom, je že nekaj let urejena v Izoli. Majhen kos obale je namenjen psom ob proizvodnih halah nekdanje tovarne Delamaris in ladjedelnice. Območje je zaščiteno in zato niso dovoljeni večji posegi. Na voljo so koši za pasje iztrebke, pitna voda, klopi in pergola, ki nudi nekaj sence. V načrtu pa je postavitev večjega platna, ki bo nudilo več zaščite pred soncem.

Od Debelega Rtiča do Izole

Za celodnevno uživanje na morski obali je torej najbolje poiskati neurejene in manj obljudene dele ob morju. Kljub kratki slovenski obali jih je mogoče najti kar nekaj. Poleg plaže Sv. Jernej ob nekdanjem mejnem prehodu Lazaret je za kopanje v družbi kosmatincev primerna divja plaža na Debelem Rtiču. Manjši prodnati kotiček, namenjen kopanju s psi, je na voljo tudi v Kampu Ankaran.

Med Izolo in Sečo

Za urejenim kopališčem v Simonovem zalivu se pod turističnim naseljem Belvedere začenja divja obala, ki sega vse do Strunjana. Dolga je kar nekaj kilometrov, vendar večinoma brez sence, v času plime pa je na nekaterih mestih tudi poplavljena. Dostop do obale je večinoma otežen.

Podobno težko dostopna je tudi obala med Strunjanom in zalivom z otroškim letoviščem Pacug. Enako pa velja še za nadaljevanje poti ob morju vse do Fiese. V Piranu psi ne bodo našli veliko možnosti za dostop do morja. Še najprimernejši je del za rtom Punta, ki sega vse do podpornega obzidja pod cerkvijo Sv. Jurija ob zaprti obalni cesti med Koprom in Izolo,

Od Pirana do Portoroža je obala večinoma betonirana, na portoroške plaže pa vstop psom ni dovoljen. Zanje se kaže prijaznejša podoba morja šele med kampom Lucija in rtom Seča.

Previdno v sladkih vodah

Dobrodošlo osvežitev seveda nudijo tudi številne reke, potoki, jezera in bajerji. Nekatere stoječe vodne površine v določenih obdobjih lahko vsebujejo nevarne bakterije in alge, ki škodujejo psom.  Če je mogoče, se o tem predhodno pozanimajte.

Pozor, cianobakterije: tak ribnik je lahko za vašega psa usoden!

Gremo na Gorenjsko!

Psi so dobrodošli v Campingu Šobec (8 evrov nočitev v glavni sezoni), kopajo pa se lahko zgolj na delu plaže ob Savi Dolinki v spodnjem delu kampa.

Odlok o javnem redu in miru v občini Bohinj prepoveduje kopanje živali na območju kopalnih voda Ukanc in Fužinski Zaliv. Kopanje v preostalih jezerih Triglavskega narodnega parka je prepovedano tako za pse kot njihove lastnike. Prepoved velja tudi na rekah Mostnica, Ribnica in Bistrica.

Foto: Igor Fabjan

Kolpa

V kampu Kolpa pri Vinici imajo urejen poseben dostop do reke, ki služi tako prenašanju čolnov kot tudi kopalcem in štirinožnim prijateljem. Psi ob doplačilu (5 do 8 evrov) v kampu lahko tudi prenočujejo. Bivanje je mogoče v šotorih, mobilnih hišicah ali glinenih hiškah, ki predstavljajo unikaten glamping. Podobno ponudbo boste našli tudi nekaj kilometrov stran v kampu Podzemelj.

Na Primorskem in Štajerskem

Psom prijazen avtokamp Tura (2 evra dnevno) boste našli v bližini Gradišča pri Vipavi, natančneje nedaleč od naravnega plezališča, vodno osvežitev pa seveda nudi kak kilometer oddaljena reka Vipava.

Med Celjem in Velenjem lahko s pasjimi spremljevalci obiščete vsaj dve večji jezeri: Šmartinsko in Velenjsko. Obe imata urejen velik del obale, omogočene pa so tudi različne športne aktivnosti. Ob Velenjskem jezeru si lahko omislite tudi kampiranje (5 evrov dnevno za živali). V bližini kampa Velenje je del obale namenjen prav psom. Slednjim  prijazen je tudi Camping Menina pri Rečici ob Savinji, nedaleč od Mozirja. V jezeru je kopanje psom sicer prepovedano, toda osvežijo se lahko v bližnjih potokih ali reki.

Lahko pa se odpravite k sosedom …

Najboljše plaže za pse v bližnjih krajih Hrvaške in Italije

 

Na potep s psičko po Jezerskem

Cesta, ki se iz Kranja ob Kokri povzpne v znani gorski paradiž vas najprej pripelje na Spodnje Jezersko in malo zatem še na Zgornje Jezersko. Tu boste našli nekaj gostišč, trgovino, bencinski servis in še kaj. 

Zapeljati pa se velja še do dobre dva kilometra oddaljenega Planšarskega jezera ob katerem je urejeno največje parkirišče. To predstavlja odlično izhodišče za raziskovanje z gorami obdane doline.

Mikavno jezero in izviri

Za začetek se lahko podate okoli srčasto oblikovanega jezera. To spominja na čase, ko je celotno dolino pokrivalo ledeniško jezero. Planšarsko jezero napaja potok Jezernica, ki izvira kak kilometer višje, na koncu stranske doline Ravenska Kočna. Voda privre na dan v obliki številnih izvirov, ki se skrivajo med z mahom poraslim gozdom pod turistično kmetijo Ancelj. Po dolini Ravenska Kočna, ki sega globoko pod Kamniško Savinjske Alpe z vidnim ledenikom pod Skuto, je speljana označena tematska pohodniška pot. Informativne table obiskovalce seznanjajo z ledeniško dolino ter tukajšnjim rastlinstvom in živalstvom. Dolga je dobrih osem kilometrov, kar pomeni kakšen tri ure hoda. Po njej pridete vse do spodnjih postaj tovornih žičnic, s pomočjo katerih oskrbujejo Češko in Kranjsko planinsko kočo. Koči sta odprti od maja do oktobra. Do prve koče je za poldrugo uro hoje, do druge pa še dobro uro več.

Mimo drevoredov k slapovom

Ravninski del Jezerskega prekrivajo pašniki, katere prepredajo presenetljivo dolgi  enoredni drevoredi jesena. Drevesa so posajena ob zemljiških mejah in tako slikovito razmejujejo travnike. Veje so nekoč uporabljali kot krmo za drobnico, drevoredi pa še danes nudijo delno zaščito pred vetrom in poleti dobrodošlo senco. Kulturna krajina tod priča o stoletjih človekovega sobivanja z naravo. Ohranjenih je več starih kmetij in lesenih kašč ter drugih gospodarskih objektov. Ena najbolj zanimivih je Šenkova turistična kmetija. V bližini ob glavni cesti stoji cerkev sv. Andreja. Podati se velja še do Jenkove kasarne. V zgradbi iz 16. stoletja je urejen etnografski muzej. Mimo Ankove domačije pa vodi pot do dveh slapov, ki sta dosegljiva v dobre pol ure. Večji je visok  sedem metrov.

 

 

 

 

 

Most na Soči – na sprehod in osvežitev skupaj s psom

Večino obiskovalcev Soške doline privablja predvsem njen zgornji del. Toda med kraji, ki se vrstijo ob vabljivo obarvani reki, je eden najbolj privlačnih Most na Soči.

Mestece na nekakšnem rečnem pomolu je ugnezdeno nad sotočjem rek Soča in Idrijca. Obe reki se prav pod krajem umirjata v akumulacijskem jezeru. To nudi prijetno naravno kuliso z gorami v ozadju.

Voda se v poletnih mesecih dovolj ogreje, da nudi prijetno osvežitev. Ker je mirna in bolj spominja na jezero pa je po njej prijetno veslati s čolnom ali supom, te si lahko izposodite. Lahko pa si omislite še vožnjo s turistično ladjico. Na svoj račun seveda pridejo tudi ribiči.

Obalo spremlja prijetno senčna in lepo urejena pešpot

Najlepši del se ponuja med slikovitim starim mostom čez Sočo in dober kilometer oddaljenim Modrejem. Podobno prijeten pa je tudi sprehod po nasprotnem bregu. Spotoma se lahko ustavite v katerem izmed gostišč, ki se ponujajo ob vodi.

Za razgled na slikovito reko in okoliške gorske vrhove se velja povzpeti do cerkve svetega Mavra, ki se dviguje na robu naselja. V središču mesta si lahko ogledate še cerkev svete Lucije. Po njej se je nekoč imenoval tudi kraj – Sveta Lucija. Notranjost cerkve je poslikal Tone Kralj.

Čez most po modrost

Največje zanimivosti Mosta na Soči povezuje dobro označena kulturnozgodovinska pešpot imenovana Čez most po modrost. To območje so namreč zaznamovale tudi pomembne arheološke najdbe. V strnjenem naselju ni na voljo veliko parkirišč, zato je bolje pustiti avto na urejenem parkirišču pod Modrejem.

V bližini parkirišča se lahko odžejate še pri izviru zdravilne vode Pod grmom. Pešpoti so nezahtevne in primerne tudi za sprehod v družbi psov. Bližina vode v vročih dneh ponuja še več kot dobrodošlo osvežitev.

Lahko pa se zapeljete še do dveh prijetnih naravnih kopališč s prodnato obalo. Prvo je ob sotočju Idrijce in Bače, drugo pa ob sotočju Tolminke in Soče.

 

 

 

 

 

 

 

Luna, 3-letna psička, ki s svojo družino potuje po Evropi

Luna ni običajen pes, je popotni pes. Potuje namreč po Evropi skupaj s svojo družino in mini potovalno prikolico Tinycamper. Tako je lansko leto prepotovala skoraj 10.000km, njena najdaljša pot pa je bila v preteklem letu do Baltskega morja v bližini meje med Litvo in Latvijo.

Njena skrbnica Anja pravi: “Potovati s psom, kolikor se mogoče komu čudno sliši, je fantastično, sploh če imaš otroke. Zaradi naše Lune se počutimo bolj varni, tudi 8-letnega sina pustimo na sprehod z njo, kjerkoli že smo. Je sicer zelo prijazna, a tudi čuvaj. Ni ga večera na potovanjih, ko se ne igra z otrokoma, ki se vsakodnevno zaradi nje vsaj enkrat do solz nasmejita. Da se jo namreč naučiti skoraj vse, hkrati pa je za sina tudi nekakšen komunikacijski most navezovanja stikov z drugimi – mnogi namreč navežejo stik ravno preko psa na način ‘kako je lep, ali ga lahko pobožajo ipd.’. Neverjetno je, kako se otroci vse zmenijo, pa čeprav govorijo različne jezike z ljudmi okoli sebe. Luna je tudi tolažba, ko nam ne gre vse po načrtih, saj se takrat stisne k nam in nas potolaži. Mogoče se res komu zdi potovanje s psom ovira, a če so ti potovanja način življenja, je kužek nepogrešljivi del tega.”

Foto: Anja Goršek

Biti del krdela – biti povsod zraven

Psički je najbolj pomembno, da je del svojega ‘krdela’, zato želi iti povsod zraven. Za psa biti del aktivne mlade družine niti ni tako naporno, saj tako kot ona obožujejo jezera in morja. Ni potovanja, na katerem ne bi plavala ali se vozila s supom, pa čeprav je malo večji pes. Družina potuje z avtom in mini potovalno prikolico Tinycamper. Pod njo čez dan najde ugodje sence, noči pa prespi v avtu. Dokler na mini prikolici še ni bilo strešnega šotora, pa je spala s sinom Majem v šotoru. Tako sta bila tudi starša bolj brez skrbi.

Foto: Anja Goršek

Luno ni bilo težko navaditi na takšno življenje, saj ji je najbolj pomembno, da je z družino. In dom je zanjo tam, kjer je družina. Anja še pravi: “Ko začnemo pospravljati in pakirati, je prva v avtu. In prav prijetno je z njo raziskovati tudi mesta, saj smo zaradi nje malenkost bolj pogumni, hkrati pa se še dodatno sprehajamo in na izbrani lokaciji raziščemo več okolice. Luna je sicer navajena na spanje v hotelih, apartmajih, prikolici, šotoru ali avtu. Kakšno dodatno navajanje pravzaprav ni bilo potrebno. Včasih nas je skrbelo, da morda na kakšni obali ne bodo dovolili psa. Iz prakse lahko povemo, da so te skrbi odveč, če si le dovolj iznajdljiv. Tako npr. ob obali Blatnega jezera na Madžarskem v splošnem ne dovolijo psov. Mi to rešimo tako, da si na takšnih lokacijah izberemo prostor za kampiranje v prvi vrsti ob vodi.”

Foto: Anja Goršek

Zanimivih prigod pa se je skozi potovanja nabralo kar veliko

“Zabavno nam je bilo, ker bolj ko smo potovali proti severu Evrope, več velikih psov smo srečevali in na koncu se je Luna zdela že prav majhna (v Sloveniji se jo marsikdo tudi ustraši zaradi njene velikosti, čeprav je srednje velik pes). Zanimiva prigoda je bila tudi, ko se je po “volčje” pogovarjala z volkovi v živalskem vrtu v Brnu na Češkem. Na splošno pa imamo s potovanjem s psom same prijetne izkušnje – včasih z njo prenočimo tudi v kakšnem hotelu, in npr. v Krakowu na Poljskem so nas zelo pozitivno presenetili, saj jo je v hotelskem apartmaju pričakalo pasje ležišče in posodici za vodo in hrano. Torej, izkušnja družine – potovanje s psom absolutno priporočajo.  Njihov blog lahko spremljate tule.

Več pasjih izletov pa najdete na naši spletni strani pod zavihkom IZLETI.

Na najbolj slikovit pasji sprehod: Jamnik

Cerkvica na Jamniku (831 m) je poleg blejskega otoka in jezera eden izmed najbolj slikovitih fotografskih motivov v Sloveniji. Kljub temu pa je mnogo manj obiskana, saj je malo umaknjena od najbolj običajnih turističnih poti.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na razglednem travnatem grebenu, ki se dviga med Kropo in Podblico.  Opazili jo boste tudi z avtoceste, toda v njeno bližino vodi le manj običajna cestna poveza, ki Kropo skozi Podblico povezuje s Kranjem ali pa se skozi Dražgoše spusti v Železnike in Selško dolino.

Sprehajališče z razgledi

Cerkev boste skozi gozd opazili že s ceste in na prvem izmed manjših parkirišč nad vasjo Jamnik se boste morali posloviti od avtomobila. Obenem boste našli tudi informacijski pano. Sedaj je pred vami le še kratek nezahteven sprehod, ki pa je ves čas nagrajen z lepimi razgledi.

Najprej nas navdušuje pogled na cerkvico, h kateri vodi makadamska sprehajalna cesta, potem pa se vedno bolj odpira še razgled na Gorenjsko in visoke hribe, ki se kot najlepša možna kulisa dvigujejo v ozadju. Tu so Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe, na drugo stran pa pogledi segajo na nekoliko manj slikovito Škofjeloško pogorje.

Nič čudnega, da kraju mnogi pravijo kar »Balkon nad Gorenjsko«. Dostop do cerkve je enostaven tako za majhne otroke, kot otroške vozičke, uživali pa boste tudi v pasji družbi. Hoje je le za dobrih petnajst minut a ta se hitro podaljša s postanki v senci nekaj visokih dreves, ki vsakokrat ponujajo malo drugačen razgled. Eno izmed dreves je kačasta smreka, ki je v Sloveniji prava redkost.

Več hoje?

Če si želite več hoje, se lahko na Jamnik odpravite iz Krope, Nemilj ali Češnjice. Za vsako izmed omenjenih možnosti boste potrebovali nekaj več kot uro časa, poti pa so označene. Vse poti so pretežno senčne in vodijo skozi gozd, delno tudi po cesti. Jamnik je priljubljen cilj tudi za kolesarje a vzpon je za občasne rekreativce kar zahteven.

Z Jamnika se lahko peš odpravite še do poldrugo uro oddaljene Bele peči (Podbliška gora, 1133 m), s katere boste deležni malo drugačnih razgledov.

 

 

Psička Šnofka s potujočim brlogom po Evropi

Dom Nastje, Roka in psičke Šnofke je že poldrugo leto Potujoči brlog, kot so poimenovali svoje vozilo – avtodom, ki jih je v tem času popeljal skozi 22 držav.

Odločitev o dolgem potovanju po koncu študija je dozorevala kar nekaj let, prvotne načrte je spremenila posvojena psička Šnofka, zaradi katere sta namesto čez ocean krenila po Evropi.

Šnofka tako kot njena skrbnika uživa na poti, saj ima skoraj vsak dan drugačne sprehode in izlete, tako da ji novih vonjav nikoli ne zmanjka. V kamperju ima svoje ležišče med sedežema v vozniški kabini, bolj kot ležanje v postelji pa ji je všeč sedenje na vozniškem sedežu in opazovanje okolice.

Iz toplih krajev na Nordkapp

Rok in Nastja sta Iz Slovenije odpotovala oktobra in želela čimprej oditi nekam na toplo.  Skozi Avstrijo, Italijo, Monako in Francijo so se  odpeljali proti zahodu Evrope. V Španiji so ostali dlje, kot so pričakovali, saj so Portugalsko zaradi zaprtih mej (covid) morali izpustiti, Francija pa je meje odprla šele maja. V šestih mesecih so prepotovali zahodno, južno in severno obalo ter del notranjosti ob meji s Portugalsko. Pot so nadaljevali skozi Andoro do zahodne obale Francije, skozi Normandijo do Belgije in naprej proti Norveški.  »Do najbolj severne točke celinske Evrope – Nordkappa smo potovali dva meseca. Nato smo se usmerili nazaj proti jugu in med potjo raziskali še Finsko, Estonijo, Latvijo in Litvo,« pojasnjuje Nastja.  Pred mrazom so se zatekli v Grčijo, kjer so tudi sedaj.

Cepljenje proti steklini – cenejše, a pogostejše

Ko so s spletnim naročanjem uredili Šnofkino prehrano, so naleteli na težavo s cepljenjem proti steklini.  na poti pa je cepljenje proti steklini. Šnofka je bila ob odhodu stara dve leti, kar pomeni, da bi jo v Sloveniji morali še enkrat cepiti, nato pa tri leta ne. Zaradi različnih zakonodaj pa sta jo morala po enem letu spet cepiti v Grčiji. Čeprav gre za isto cepivo kot v Sloveniji, tudi tukaj velja le eno leto, je pa zato cena za pol nižja kot v Sloveniji.

Raje v samoti kot v kampu

Kampa nikoli ne obiščejo. »Spanje na neobljudenih območjih je seveda ugodnejše, saj je zastonj, a so nama takšna mesta tudi veliko bolj všeč. Avtodom dojemava kot naš dom, v katerem imamo poleg velikih tankov vode in sončnih celic še posteljo, kavč, jedilno mizo, kuhinjo in kopalnico, zato smo popolnoma samooskrbni. Želimo si le miru in čim več časa v naravi, zato nama bivanje v kampih res ne diši preveč,« pravi Nastja.

Delo na daljavo

Rok in Nastja sta potovanje sprva financirala iz večletnih prihrankov, potem pa sta oba našla delo na daljavo. Rok inštruira matematiko, kemijo in fiziko preko Zooma, Nastja pa piše SEO besedila.

»Naša želja je oditi proti vzhodu, proti Turčiji in poletje preživeti v Gruziji, na Kavkazu, dolgoročnejših načrtov pa še nimamo,« sogovornica razkriva popotniške načrte in obljublja, da se nam bo s poti redno oglašala.

 

 

 

 

Potovalna slabost pri psih: zakaj se pojavi in kako ukrepati?

Potovanje s psom je posebno doživetje. Kaj pa, če se vaš pes nenadoma ne počuti dobro med vožnjo z avtomobilom ali po njej?

Potovalna slabost se pri psih lahko pojavi na daljših potovanjih ali med krajšimi vožnjami, ko se odpeljete samo do veterinarja.

Zakaj se pojavi potovalna slabost pri psih?

Tako kot otroci večkrat občutijo potovalno slabost jo tudi pasji mladički, ker ušesna struktura, ki je odgovorna za ravnotežje, še ni v celoti razvita. Nekateri psi prerastejo potovalno slabost, drugi ne. Potovalno slabost lahko sproži tudi stres, še posebej, če se s psom peljete v veterinarsko ambulanto. Prav tako je lahko vzrok travmatična izkušnja prometne nesreče.

Znaki potovalne slabost pri psu:

  • Brezvoljnost
  • Prekomerno slinjenje
  • Nenehno zehanje
  • Nenehno cviljenje
  • Bruhanje
  • Nelagodje
  • Nedejavnost

Kako preprečiti potovalno slabost?

Trening vožnje

Če vaš pes povezuje vožnjo z avtomobilom s stresnim obiskom veterinarja, potem to spremenite. Izberite sproščujoč in miren kraj, kot je park in se tja odpeljite z avtomobilom. S seboj imejte še nekoga, ki lahko psa med vožnjo pomiri. Ko pridete v park, se igrajte s svojim psom in poskrbite, da bo obisk parka prijeten. Med vožnjo domov naj druga oseba spet pomiri psa. Ko pridete domov, se igrajte z njim tako navdušeno kot v parku. Po nekaj urah počitka psa nahranite s priboljški. Če boste to ponavljali večkrat, bo vaš pes spoznal, da vožnja z avtomobilom ne sme biti razlog za tesnobo ali slabost.

Vožnja s praznim želodcem

Pred vsako vožnjo se prepričajte, da ima vaš pes prazen želodec. Idealno je, da kosmatega spremljevalca ne hranite približno šest do osem ur pred vožnjo. Namesto hrane lahko svojemu psu ponudite malo vode. To pri nekaterih psih deluje, drugi pa morajo nekaj pojesti pred vožnjo z avtomobilom.

Pogosti postanki med vožnjo

Nekateri psi zmorejo več ure vožnje z avtomobilom, drugi ne. Priporočeno je, da se po vsaki uri ali dveh vožnje ustavite. Med postankom se s psom sprehodite, ponudite mu vodo.

Pomiritev in svež zrak

Sicer pa naj bo med vožnjo ob psu vedno nekdo, ki ga lahko pomiri ali se z njim igra. V avtomobilu imejte s seboj njegove najljubše igrače. Poskrbite, da bo lahko skozi okno opazoval pokrajino. Po potrebi izklopite klimatsko napravo in odprite okno, saj svež zrak preprečuje slabost.

Nasveti za varno vožnjo s psom

Če nič od naštetega ne pomaga, potem vprašajte za dodaten predlog izbranega veterinarja.

 

Vir: Dogtime

Izlet v družbi psov: Ostrovrharjeva pot na obrobju Ljubljane

Obrobje Ljubljane ponuja številne manj znane možnosti za oddih v naravi. Ena izmed takšnih je Ostrovrharjeva pot, ki prepreda Kašeljski hrib med Podgradom in Besnico.

Pot ima številne variacije a tudi, če ne sledite markacijam in kažipotom, se ne morete izgubiti, saj se vedno vrnete do cest v dolini. Pot lahko v  celoti prehodite v dveh urah, če  pa zavijete na stranpoti ali si omislite daljši postanek v privlačno senčni dolini reke Besnice, pa se lahko tod potikate kar cel dan.

Pot je zelo primerna tudi za pohajanje v družbi psov. Ti naj bodo seveda na povodcu, če pa pozabite na vodo, je ob poti blizu razglednega vrha urejen izvir pitne vode, pri katerem se lahko odžejajo. Za pse je primerna tudi voda iz potoka Besnice.

Kamnolom z odtisi v stenah

Večina poti vodi skozi gozd in čez najbolj razgledni vrh, na katerem samevajo ostanki razvalin srednjeveškega gradu (Stari grad). Ena izmed točk ob poti, ki nudi posebno vzdušje je manjši kamnolom pod vrhom z grajskimi razvalinami. Videti je kot jama pod skalnim previsom. Posebnost kamnoloma so okrogli odtisi v stenah. Ti niso delo kakšnih častilcev skrivnostnega kulta, temveč so iz stene nekoč klesali mlinske kamne. O tem pričata dva okrogla kamna ob glavni poti, prav tako pa je mlinski kamen simbol poti.

V bližini Podgrada si velja oddahniti še na enem posebnem kraju: ob sotočju Ljubljanice in Save. Ob cesti, ki spremlja Ljubljanico je urejeno manjše parkirišče, le nekaj korakov stran pa so v zavetju dreves postavljene klopi, na katerih lahko v miru meditirate ob šumenju dveh rek. Tu in tam vas lahko zmoti le mimo vozeči avto ali vlak.