Kronična bolečina pri mačkah

V grobem delimo bolečino na akutno in kronično. Mačke zaradi različnega značaja bolečino zelo različno izražajo. Kako vemo, da mačko pesti kronična bolečina?

»Kronična bolečina je prisotna dlje časa in jo še težje opazimo. Mačke lahko spremenijo obnašanje, kar pripisujemo staranju, vendar običajno slabo vpliva na medsebojni odnos med lastnikom in mačko. Ocenjuje se, da je zelo veliko kronične bolečine pri mačkah spregledane in jih veliko tiho trpi. Pri oceni bolečine je bistven opis lastnika, ki opazuje dnevno rutino mačke,« nam pove sogovornica,  Andreja Kastelic Hrček, dr. vet. med.

Nekaj primerov kronične bolečine:

  • degenerativna bolezen sklepov je eden glavnih vzrokov za kronično bolečino in je lahko prisotna pri 60–90 % starejših mačk. Običajno se mačka manj giblje, manj skače, manj se tudi neguje. Ob božanju bolečega predela pokaže nelagodje ali celo agresijo;
  • rakave bolezni. Nekateri tumorji so zelo boleči, kar vemo predvsem iz medicine ljudi, kjer opisujejo, da 70 % bolnikov z napredovanim rakavim obolenjem trpi bolečine;
  • bolezni ustne votline in zob. Skoraj vse odrasle mačke imajo določeno stopnjo obolenj v ustni votlini (vnetje dlesni, paradontalna bolezen) in veliko procesov je bolečih, vendar pogosto spregledanih, dokler mačka ne zavrača hrane. Pomembno je, da lastnik skupaj z veterinarjem redno spremlja zdravstveno stanje ustne votlnine mačk. Mačke tudi brez zob popolnoma normalno funkcionirajo, pomembno je, da ne trpijo bolečine.

Zdravljenje bolečine

Pri mačkah se bolečino zdravi z multimodalnim prisotopom, kar pomeni, da se proti bolečini ukrepa na več načinov – s protibolečinskimi zdravili v različnih dozah in kombinacijah, pri degenerativni bolezni sklepov je pomembna primerna telesna teža, pogosto pa se priporočajo tudi laserske terapije, akupunkture in fizioterapije.

Pomembno!

»Presnova protibolečinskih zdravil pri mačkah je drugačna kot pri psih in ljudeh, zato je pomembno, da lastniki nikoli ne odločajo o zdravljenju bolečine sami z zdravili za ljudi ali pse, ker je to lahko smrtno nevarno za mačko (npr. paracetamol)! Na srečo imamo v veterini širok spekter veterinarskih protibolečinskih zdravil, ki so dostopna na slovenskem trgu in nekatera tudi prilagojena lažjemu apliciranju mačkam (npr. kot sirup, okusne tablete, obliži). Zdravljenje bolečine je zelo pomembno za dobrobit živali. Ozaveščenost tako lastnikov kot veterinarjev kot tudi dostopnost zdravil je čedalje večja, tako da ni razloga, da bi živali trpele. Skoraj vsak kirurški poseg tudi zahteva še dodatno protibolečinsko terapijo nekaj časa po posegu, zato naj to lastniki zahtevajo od svojega veterinarja. Kakovost veterinarskih storitev lahko ocenite po tem, koliko poudarka veterinar nameni zdravljenju bolečine po posegu.«

Špela Šimenc v sodelovanju z Andrejo Kastelic Hrček, dr. vet. med

Prebavne motnje pri mačkah

Ne glede na to, da mačke ne pojedo vsega, kar jim pride pod smrček, njihovi skrbniki dobro poznajo izbruhane kepice dlak, travo pa tudi hrano.

Večina se jih prej ali slej sreča tudi z diarejo in zaprtjem. Prebavne motnje spadajo med pogoste zdravstvene težave mačk. Kaj vse se lahko skriva zadaj, kdaj sta bruhanje in diareja znak bolezni?

Osameli primeri bruhanja ali driske še niso razlog za preplah. Če pa gre za oboje skupaj oz. za dalj trajajoče težave, moramo raziskati, kje tiči vzrok. V primerih zastrupitve ali zaužitja tujka je stanje urgentno, prav tako v primeru okvare ledvic ali pankreatitisa.

Mačke so znane po bruhanju, a le, ko gre za kepice dlak

V različnih strokovnih virih na spletu in v literaturi naletimo na mnenje, da je bruhanja pravzaprav običajna dejavnost mačk. Po besedah veterinarke Iris Selan, dr. vet. med. iz Veterine Tristokosmatih, mačke največkrat bruhajo zaradi kepic dlak, ki se jim naberejo v prebavilih, nekatere lahko bruhajo zaradi preslabo prežvečene hrane (temu je lahko vzrok slabo zobovje), lahko zaradi prenajedanja, zaradi tujka, ki so ga pojedle …

A zaskrbljenost je upravičena: bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve. Bruhanje lahko izzove tudi zaužitje tujka, ki ga z bruhanjem poskuša telo izločiti. Včasih je to uspešno in v tem primeru se tudi bruhanje po tem, ko npr. mačka izbljuva kakšno dolgo bilko trave, konča. Problem pa nastane, če se tujek ujame v prebavilih, kjer lahko povzroči številne težave, še posebej, kadar to ni trava, temveč kakšen drug predmet – najbolj problematične so razne nitke in trakovi, ki jih radovedni mačji mladiči med igro pogoltnejo. Pride lahko do nenehnega draženja ali celo do smrtno nevarnega predrtja prebavil.

Bruhanje je lahko tudi znak hujših obolenj želodca, jeter, ledvic, mačje kuge, alergije na neko snov v hrani ali zastrupitve.

Strokovnjaki opozarjajo, da je ob večkratnem bruhanju treba pomisliti tudi na vzroke izven prebavnega sistema – med pogostimi so odpoved ledvic, jeter in vnetje trebušne slinavke. Ta obolenja namreč povzročajo kopičenje toksinov, ki dražijo prebavila. Predvsem pri starejših mačkah je glede na pogostost teh obolenj smiselno naše ljubljenčke redno voziti na krvne preiskave, s katerimi se preveri delovanje ledvic in jeter.

Mačje stranišče: kakšno je normalno odvajanje blata?

Na podlagi vsakodnevnega spremljanja blata naše mačke lahko hitro opazimo morebitne spremembe, ki nakazujejo, da nekaj ni v redu. Zdrava mačka naj bi odvajala vsaj enkrat na dan blato temno rjave barve, ki ni ne pretrdo ne premehko, hkrati pa ne oddaja posebej močnega smrdljivega vonja.

»Težko je reči, koliko je normalno število odvajanj blata na dan, saj je odvisno od več dejavnikov – vrste in količine hrane, starosti, gibanja … Nujno pa je, da se blato odvaja vsaj enkrat na dan,« pojasnjuje Selanova. Svetuje, da smo v mačjem stranišču pozorni na barvo, konsistenco, morebitno prisotnost krvi, sluzi, zajedavcev, tujih predmetov, dlak …

Diareja

Diareja je relativno običajen pojav pri mačkah, največkrat pride in mine. Tudi za to prebavno težavo pa se lahko skrivajo številni različni vzroki – od menjave hrane in notranjih parazitov do virusnega ali bakterijskega vnetja spodnjih prebavil ali zaužitja tujka, ki predstavlja obstrukcijo.

Nevarnost, ki jo prinaša dlje trajajoča diareja, je dehidracija, ki je še posebej problematična pri mačkah, ki že tako ali tako ne popijejo prav veliko vode.

Zaprtje

Obratno od driske je zaprtje, ki po besedah Selanove včasih povzroča še hujše zadrege kot pa diareja. Mačka je zaprta, ko se zelo napenja na stranišču, kjer pa po njenem obisku ni ničesar. Če se to zgodi le poredko, lahko težavo rešimo sami, če pa se ponavlja ali traja dlje, mora podobno kot pri diareji veterinar odkriti vzrok.

Kronične prebavne težave

Če težave (tekoče blato ali bruhanje oz. oboje) ne minejo in če veterinar izključi druge možne vzroke, stroka pomisli na vnetno črevesno bolezen (IBS – sindrom razdražljivega črevesja).

Gre za skupek prebavnih bolezni, ki trajajo dalj časa. Znaki, ki se pojavljajo, so bruhanje, driska (s primesjo krvi), spremembe apetita in izguba telesne teže. Značilno je, da simptomi trajajo nekaj časa, sledi obdobje s popolnoma normalnimi iztrebki, potem pa se znova pojavijo simptomi. Oblike vnetne črevesne bolezni se razlikujejo glede na to, kje vnetje je (v želodcu, v tankem ali debelem črevesu) in glede na to, s katerimi vnetnimi celicami je prežeta črevesna stena. Bolezen lahko nadzorujemo, ozdravimo pa je ne. Pomembna je pravilna dieta in redni pregledi. Do kroničnih prebavnih težav lahko privede tudi stres.

Kako lahko pri blažjih težavah ukrepamo sami doma?

Prvi nasvet veterinarjev je, da ob bruhanju in driski vedno poskusimo vsaj za nekaj časa umakniti hrano. »Da se sluznica prebavil lahko umiri. Pri bruhanju umikamo tudi tekočino, pri diareji pa je lahko tekočina stalno na razpolago,« pove veterinarka Iris Selan. V domači lekarni pridejo prav sredstva proti slabosti, proti diareji in probiotiki.

V primeru diareje stroka svetuje tudi obrok iz lahko prebavljive hrane (kuhan piščanec, riž), po drugi strani pa je bolje, da ne uvajamo večjih sprememb v prehrani. Obroki naj bodo manjši in bolj pogosti, dodamo jim lahko tudi medicinsko oglje.

Da mački olajšamo zaprtje, ji lahko ponudimo malo olivnega olja ali masla, na dolgi rok pa v prehrano vključimo več vlaknin – npr. buče, oz. postopno uvajamo lažje prebavljivo hrano. Proti težavam z zaprtjem pomaga tudi več gibanja in pitje večje količine vode.

Kdaj k veterinarju?

Po izkušnjah in po priporočilih veterinarjev je nekakšno osnovno pravilo tako glede bruhanja kot glede diareje, da, če gre za enkraten dogodek, ni treba, da nas skrbi. Če ima mačka diarejo, ob tem pa tudi bruha, moramo k veterinarju. Če se ob enem ali drugem pojavljajo drugi simptomi, kot so letargičnost, povišana temperatura, odklanjanje vode in hrane, spremenjeno obnašanje, oteženo dihanje, mišični krči, je obisk veterinarja nujen. Če v bruhanju opazimo sledove krvi, je stanje še bolj skrb vzbujajoče. Prav tako je treba k zdravniku, če bruhanje ali diareja trajata dlje časa.

Vesna Bizjak

Mikrosporija pri mački – kakšni so znaki

Mikrosporija je glivična bolezen, ki povzroča bolezenske znake na koži in dlaki tako mačk in psov, kot ljudi.

Poseben pomen ima mikrosporija zato, ker se lahko prenaša tudi na ljudi. Zato je za vsakega skrbnika mačk pomembno, da pozna znake, poti prenosa okužbe in tudi način zdravljenja mikrosporije.

Prenašanje okužbe

Mikrosporija se najpogosteje prenaša z neposrednim stikom živali s sporami glivic. Spore najdemo na okuženi živali, na okuženi opremi za nego ali krtačah, velika koncentracija spor pa je lahko v okolju, kjer se zbira večje število živali, spore pa se nahajajo tudi v okolju, kjer se okužene živali gibajo.

Znaki okužbe

Na srečo ima večina zdravih odraslih mačk že nekaj naravne odpornosti proti tem glivicam in pri teh ni opaziti znakov bolezni. Zato pa se znaki okužbe najpogosteje pojavijo pri mladih mačkah, mlajših od enega leta. Na bolezen so še zlasti občutljive mačke z oslabljenim imunskim sistemom, bodisi zaradi določenih bolezni, bodisi zaradi delovanja nekaterih zdravil.

Mačke z izraženo mikrosporijo imajo lahko spremembe na koži, katerih videz je odvisen od tega, kje se pojavljajo in koliko časa so že tam. Klasična in najpogostejša sprememba na koži je okroglo mesto brez dlake. Kožne spremembe so pogosto v sredini luskaste in krastaste. Značilno je, da se lahko te spremembe večajo. V začetku so videti kot majhni madeži, ki se postopoma večajo. Na spremenjenih delih kože lahko pride do vnetja.

Spremembe na koži se najpogosteje pojavljajo na glavi, uhljih, repu, tudi v krempeljcih, sluhovodu ali na obrazu in nosnem delu (tukaj spremembe bolj spominjajo na avtoimuno bolezen, običajno na tem obraznem delu ne gre za značilne okrogle spremembe).

Če obstaja sum na mikrosporijo, moramo mačko odpeljati k veterinarju, ki mikrosporijo potrjuje na več načinov ter določi zdravljenje okužbe.

Mikrosporija in ljudje

Mikrosporija ima poseben pomen zato, ker se lahko prenese na ljudi. Še posebej so zanjo dovzetni ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Ljudje, ki skrbijo za okužene živali morajo pri ukvarjanju z živalmi uporabljati rokavice in si po opravku skrbno umiti roke.

Pri ljudeh se kožne spremembe pojavijo ponavadi na predelih, ki so bili v stiku s prenašalci mikrosporije – na rokah, obrazu, vratu, tudi lasišču. Spremembe pri ljudeh so običajno v obliki omejenih, pordelih mest, na katerih se lahko koža drobno lušči. Če opazimo take spremembe, se moramo takoj posvetovati z zdravnikom.

 

Zamrznjena in popolnoma podhlajena mačka Fluffy preživela

Mačka Fluffy dokazuje, da imajo mački prav zares devet življenj. Našli so jo zmrznjeno, toda preživela je!

Ko so se njeni skrbniki, sicer doma iz ameriške Montane, vrnili domov, so zagledali Fluffy v kupu snega, nepremično, prekrito s snegom in ledom. Hitro so jo odpeljali na veterinarsko kliniko, kjer je dr. Jevon Clark skušal mačko zopet ‘oživiti’. Bila je tako podhlajena, da njegov termometer sploh ni zaznal njene temperature!

Kaj se je s Fluffy, sicer zunaj živečo mačko, zgodilo, ni jasno, najverjetneje je na njo padla večja količina snega.

Ko so umaknili ledene dele in snežne kepe z njenega telesa, se je Fluffy pričela premikati. Počasi so ji pričeli uravnavati temperaturo in še istega večera je bila že doma. Kot so dejali veterinarji, je njeno preživetje neizmeren uspeh.

‘Mačje osebe’ so bolj pogosto samske kot ‘pasje osebe’, pravi raziskava

Raziskava, ki so jo opravili pri Facebooku je pokazala kar nekaj razlik med mačjimi in pasjimi skrbniki, najbolj odmeva pa tista, da so mačje osebe bolj pogosto samske.

Za začetek razjasnimo, da ne gre za raziskavo kakšne priznane inštitucije. Za njo stoji Facebook, ki pa ima vendarle vpogled v največjo bazo ljudi in v veliko preveč njihovih osebnih podatkov.

Vzeli so vzorec 160.000 Američanov, skrbnikov psov in mačk ter jih analizirali na podlagi podatkov in fotografij, ki so dostopni prek Facebooka.

Glede na podatek ‘samski’ ali ‘v zvezi’ so ugotovili, da je 30% mačjih skrbnikov samskih, medtem ko je pri pasjih osebah ta delež 24 %. Prav tako so ugotovili, da imajo v povprečju ‘pasje osebe’ več prijateljev (na FB). ‘Mačje osebe’ pa so bolj pogosto vabljene na družabne prireditve.

Glede načina življenja je raziskava pokazala, da skrbnike mačk bolj zanimajo ‘notranje’ aktivnosti kot so branje knjig, gledanje filmov in televizije. Žanrsko so skrbniki psov v večji meri ljubitelji ljubezenskih zgodb in – logično – vsega, kar se tiče psov. Mačje skrbnike pa bolj privlačijo animirani filmi, fikcija in znanstvena fantastika.

Kdo se z raziskavo strinja, marsikdo ne, prav gotovo pa smo vsi skupaj enotni v enem – Facebook ve mnogo preveč o nas!

V Romuniji ujeli prvega risa, ki bo pomagal ohraniti našo populacijo

Ris je največja in najbolj ogrožena evropska mačka. Po zadnjih podatkih v Sloveniji živi med 10 in 15 predstavnikov, v naslednjih letih pa se jim bo pridružilo še 10 novih risov iz Slovaške in Romunije, prvi že letos.

Ris je v mnogo evropskih državah že izginil, tudi na našem območju je bil na začetku 20. let prejšnjega stoletja popolnoma iztrebljen, vse do leta 1973, ko so na Kočevskem naselili tri pare iz slovaških Karpatov. Ti so se začeli množiti in se precej hitro razširili na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo in Italijo. V 90. letih so lovci začeli opažati, da je populacija začela upadati, glavni vzrok pa je parjenje v sorodstvu – celotna populacija namreč izhaja iz šestih med seboj sorodnih osebkov, ki so bili ves čas izolirani od drugih populacij.

Danes je tako populacija risa pri nas in v sosednjih državah pred ponovnim izumrtjem; ocenjuje se, da jih na našem območju živi le med 10 in 15. Da pa se to ne bo zgodilo, od lani skrbi projekt ‘LIFE Lynx’.

»Čimprejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve naše populacije. Med leti 2017 in 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji zato potekal mednarodni projekt doselitve risov ‘LIFE Lynx’, v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov,« pravijo na Zavodu za gozdove. Deset risov bodo doselili v Slovenijo, štiri pa na Hrvaško.

Kot poročajo ima karantena v Romuniji prvega risa, ime mu je GORU. 

”Za projektno ekipo v Romuniji so bili pretekli meseci zelo naporni, toda delo v težkih snežnih razmerah se je končno obrestovalo. Po številnih lažnih alarmih in težkih snežnih razmerah se je včeraj sprožila past in ujeli smo prvega risa za preselitev,” so zapisali pred dvema dnevoma na spletni strani ‘LIFE Lynx’.

Ris GORU. Foto: Hannah Kirkland/ vir: www.lifelynx.eu

Znanstvenik trdi, da sprehajanje povečuje mačjo srečo

Bi morali naše mačke obravnavati bolj kot pse? Tako se sprašujejo strokovnjaki, ki razglabljajo o vse večjem trendu sprehajanja mačk.

Dr. David Grimm, urednik revije Science magazine, svoje mačke sprehaja na ‘povodcu’ že 13 let in to priporoča tudi ostalim, saj da redni sprehodi povečujejo srečo mačk. ”Enostavno želim, da moji dve mački doživita še kaj več kot pa samo naše stanovanje v Baltimoru,” je povedal. In še: ”Mačke potrebujejo sprehode. Ne trdim, da jih morate privezati, toda to jih dejansko varuje pred prometom.” Dr. Grimm pravi, da bi morali mački uživati v zunanjem okolju od pol ure do ene ure dnevno, da bi se podili po vrtu, se skrivali po grmičevju in tako ali drugače raziskovali okolico.

”Enostavno želim, da moji dve mački doživita še kaj več kot pa samo naše stanovanje.”

Seveda obstaja še druga plat. Skupine za pravice živali poudarjajo, da je pri mačkah zelo pomemben občutek svobode, neodvisnosti, da imajo nadzor – povodec ali oprsnica pa jim vse to vzame. Poudarjajo, da je mačke potrebno mentalno stimulirati, toda bolje kot povodec temu zadostijo igrače in denimo okvirji za plezanje. ”Nekatere mačke se bojijo povodca, zato prosimo skrbnike, naj pomislijo tudi na to plat. Za mačke je težko, ko se (ko so na povodcu) ne morejo svobodno skriti pred nečim, kar jih straši ali skrbi. Če pa skrbnik presodi, da hoja na povodcu za mačka ne bo stresna, naj ga na to prične navajati počasi,” pravijo.

Skupine za pravice živali poudarjajo, da je pri mačkah zelo pomemben občutek svobode, neodvisnosti, da imajo nadzor – povodec ali oprsnica pa jim vse to vzame.

”Če je mačka v notranjem prostoru nesrečna, če veliko časa joka pri oknu, potem je čas, da ji dovoliti izkusiti zunanjost. To lahko pomaga tudi pri destruktivnem vedenju. Vsakega mačka lahko navadimo tudi na povodec, počasi in vztrajno,” za konec pove Anita Kelsey, strokovnjakinja za vedenje mačk.

Na Instagramu se je ustanovila prava skupnost sprehajalcev mačk, kjer si skoraj 40.000 ljudi deli fotografije in izkušnje z mačjih sprehodov (#catwalking)

Kako se spopasti z mačjo dlako?

Vsak skrbnik mačke pove, da nadvse ceni njeno družbo in njeno pogosto izkazovanje naklonjenosti. Imeti mačko v hiši pa s seboj prinese nekaj manj prijetnih obveznosti.

Ena takšnih je nedvomno pogostejše čiščenje stanovanja oziroma odstranjevanje odpadlih dlak, ki se znajdejo na naših oblačilih in kotih našega stanovanja.

Odpadla mačja dlaka po tleh, na pohištvu (še zlasti oblazinjenem) in še kje je nedvomno ena večjih težav, ki jih imamo ljubitelji teh živali. Če uživamo v sobivanju z dolgodlako mačko, moramo pač sprejeti dejstvo, da je njena dlaka po vsej hiši in da jo lahko najdemo tudi takoj po sesanju.

Da bi zmanjšali izpadanje dlake, lahko ukrepamo na več načinov:

– Mačko moramo redno česati in krtačiti. Omislimo si lahko zelo učinkovit pripomoček za odstranjevanje odmrle mačje dlake in podlanke – furminator.

– Vedno imejmo pri roki lepljivi valjček. Ta je lahko naš najboljši prijatelj (takoj za našo mačko, seveda). Valjček z lepljivo površino je zelo uporaben za odstranjevanje dlak z oblačil in oblazinjenega pohištva.

– Še preprostejša možnost za odstranjevanje dlak z oblazinjenega pohištva je, da si okoli prstov ovijemo lepilni trak, z lepljivo stranjo navzven. Z ovito roko pritiskamo na površino in dlake ostanejo na traku. Podoben učinek lahko dosežemo z vlažno gumijasto rokavico.

Skrivnost črne mačke

Črna je barva skrivnosti, neznanega. Simbolizira strah, zlo, nesrečo, žalost, pa tudi moč, eleganco, bogastvo, naprednost.

Tudi črna mačka ima močan simbolni pomen. Je lahko prijazna, a hkrati svojeglava, samostojna. Je dovolj prebrisana, da z vsemi svojimi napakami skrbniku tako zleze pod kožo, da je ne zamenja za nič na svetu. Je gibka, elegantna, še danes ji pripisujejo izrazito ženstvenost, moč, dvoličnost in spretnost. V sanjah imajo črne mačke mnogo pomenov, pogosto se omenjajo premišljenost, domiselnost in greh.

Stari Egipčani so mačkam pripisovali božansko moč. To niti ni tako težko razumeti, če pogledamo v žametne rumeno-zelene ali žareče rumene oči, elegantno telo, mehkobo dlake ter ostre kremplje in zobe. Tudi v drugih kulturah je (bila) črna mačka simbol sreče in blaginje.

Temačno stran so mačkam najverjetneje pripisovali v mračnem srednjem veku. Črna barva je že sama po sebi veljala za temačno silo. Mačke s svojimi lastnostmi in še črne barve so bile kot nalašč za ”grešne kozle”. Že od nekdaj so se predvsem ženske, ki so živele bolj odmaknjeno od družbe, rade družile z mačkami. Po navadi so jih imeli za posebne in ni bilo treba veliko, da so jih označili za čarovnice, mačke pa za njihove pomočnice. Po tedanjem prepričanju so čarovnice same lahko zavzele podobo črne mačke in se v črnih nočeh lahko prikradle kamorkoli.

Imeli so jih za posebne in ni bilo treba veliko, da so jih označili za čarovnice, črne mačke pa za njihove pomočnice.

Črne mačke so predstavljale celo samega hudiča. Temu v prid govori tudi zapis papeža Gregorija IX. , ki je v 13. stoletju zapisal, da so mačke hudičev instrument in simbol herezije. Tako kot čarovnicam, so sodili tudi črnim mačkam in jim pripisovali krivdo za nesrečo in številne druge tegobe.

Mračni srednji vek je že zdavnaj za nami, vendar marsikaj ostaja v naši (pod)zavesti. Tako so predvsem črne mačke ohranile skrivnostnost, ob čemer ima še marsikdo pomisleke ali celo občuti nelagodje, strah.

Po raziskavah več kot polovico ljudi ob črni mački še danes spreleti srh.

O črnih mačkah kroži veliko mitov. Denimo: nesreča te čaka, če ti črna mačka prekriža pot. V izogib temu trikrat pljuni.

Tudi v zavetiščih se čuti, da imamo ljudje do črnih mačk drugačen odnos, težje jim najdejo dom. Tigraste mačke najdejo svoje toplo zavetje veliko hitreje kot črne mačke. Za slednje se odločajo predvsem skrbniki, ki so črno mačko že imeli. In z njo čudovite izkušnje.

Zakaj mačka ne mara praskalnika?

Kupili ste ga, zdaj pa v nekem zaprašenem kotu čaka, da mačka ugotovi, čemu je namenjen. Praskalnik, namreč.

Tokrat o dveh pogostih razlogih, ki mačko lahko odvračata od uporabe praskalnika.

1. Stabilnost

Praskalniki, ki se majejo, medtem ko si mačka brusi kremplje, so odličen razlog, da jih mačka ne bo redno uporabljala. Če se le da, praskalnik fiksirajte na steno, tudi če je dovolj visok, da se vpne v strop in na prvi pogled deluje stabilno.

2. Lokacija

Preden zvrtate luknje v steno, se prepričajte, da mački ustreza lokacija praskalnika. Medtem ko so ene rade v središču dogajanja, recimo v dnevni sobi, ga bodo druge raje uporabljale na bolj mirnih mestih, kot je hodnik.

Več o praskalnikih za mačke si lahko preberete tukaj.