Kaj vse najdemo v izdelkih za taljenje ledu – ali obstaja varen za pse?

Zima s sabo prinese tudi sneg in zaledenele sprehajalne površine, ki jih potresamo z različnimi granulati za taljenje ledu.

A ti izdelki so lahko zelo nevarni za pse, zato previdnost ne bo odveč!

Za taljenje ledu se zelo pogosto uporablja kamena sol, ki se rada zadrži med blazinicami pasjih tačk, kjer PA se lahko segreje do približno 170 stopinj. To je dovolj vroče, da povzroči opekline. In bolečina psa spodbudi k lizanju tačk, kar lahko vodi do trebušnih težav. Še bolj skrb vzbujajoče je, da lahko sproži epileptične napade, če jo zaužijejo v velikih količinah. Lahko pa se zgodi tudi to, o čemer smo pred nekaj dnevi.

Klorid

Granulati za taljenje ledu na osnovi klorida so najpogostejši, najcenejši in hkrati tudi nevarni za vašega psa:

Magnezijev klorid – lahko draži in povzroča prebavne motnje. Precej nevaren je tudi za pse z ledvičnimi težavami.

Natrijev klorid – velike količine lahko povzročijo natrijevo toksikozo in so lahko smrtne za pse. Manjše količine lahko povzročijo želodčne težave, kot sta bruhanje in driska.

Kalijev klorid – hudo draženje prebavil, ki lahko povzroči hemoragično bruhanje ali drisko.

Kalcijeve soli (kalcijev karbonat, kalcijev klorid in kalcijev magnezijev acetat) – so najbolj nevarne, če jih pes zaužije, bo verjetno bruhal in imel drisko. Te sestavine so znane tudi kot dražilne, zato povzročajo težave tudi tačkam.

Glikoli

Sredstva za taljenje ledu, ki vsebujejo glikole so zelo učinkovita, a so narejene na osnovi etilenglikola, torej vsebujejo enako aktivno sestavino kot “antifriz”.

Ti izdelki so zelo strupeni in so lahko smrtonosni, če jih vaš pes zaužije … zato se jih izogibajte!

Po drugi strani so granulati na osnovi propilen glikola veliko varnejši, saj vsebujejo sečnino kot aktivno sestavino. Ta velja kot relativno varno za pse, a lahko poškoduje rdeče krvne celice mačke, če jih liže ali poje – tudi če zgolj s svojih tačk, ki so šle čez tla, na katerih je izdelek!

Popolnoma varnega sredstva ni

Na trgu žal ne boste našli granulata, ki bi bil popolnoma varen za hišne ljubljenčke. Tudi tistih, ki veljajo za bolj varne naj jih psi in mačke ne uživajo (ližejo tačk).

Na izdelkih za taljenje ledu lahko celo na etiketi piše “Prijazno hišnim ljubljenčkom” ali “Varnejše za hišne ljubljenčke/tačke”, a tudi če je še vedno samo kamena sol, ni popolnoma varna.

Navadna kamena sol (natrijev klorid) ima nazobčane robove in lahko poreže pasje tačke.

Na tem mestu naj poudarimo še, naj izbran izdelek nima nikakršnih opozoril, saj če izdelek ni varen za vas in vaše otroke, potem ni varen niti za hišne ljubljenčke.

 

Vir: Dogs naturally

10 pasem psov, ki naj bi se najbolje znašli v pisarni

Zadnja leta vse več ljudi dela od doma, vse več podjetij pa omogoča, da s seboj na delo pripeljete tudi svojega psa ali mačko. 

Zato smo poiskali seznam pasem psov, ki naj bi bili najbolj primerni za delo v pisarni – službeni ali domači. Ki znajo “potrpeti”, da delate, so mirni in družabni. To so pasme, ki jih predlaga strokovnjak za vedenje psov Adem Fehmi.

1. Doga

S svojo velikostjo doge na prvi pogled niso najprimernejše za družbo v pisarni. A pasma je znana po nežnem in mirnem značaju, so tudi med tihimi psi. Potrebujete le dovolj prostora.

2. Vižla

Tudi vižla ni majhen pes, je tudi zelo energičen. A hkrati prijateljski, družaben in tih.

3. Maltežan

Maltežani so znani po svoji tihi in neodvisni naravi, velikokrat so zadovoljni sami s sabo in se znajo zaposliti, kar je idealno za čas sestankov. Sicer pa so družabni in se bodo verjetno zelo dobro znašli v družbi lastnikovih sodelavcev. Ne glede na dolgo dlako, je za sabo ne puščajo veliko.

4. Nemški ovčar

Nemški ovčarji so zvesti in učljivi ter se obnašajo v skladu s pričakovanji. Morda rabijo nekaj dlje, da zaupajo novim ljudem, a hkrati ne bodo tako željni pozornosti.

5. Pritlikavi šnavcer

Tudi šnavcerji so znani po tem, da so zelo samostojni, je pa menda tako, da v primeru dolgočasja hitro in glasno opozorijo na to. S šnavcerjem pod mizo naj bo torej tudi kakšna igračka.

6. Koker španjel

Pasmo strokovnjak opiše kot zelo prijateljsko, ki potrebuje veliko gibanja. Najprej dolg sprehod, potem pa pisarna.

7. Pudelj

Prijateljski, zvest in učljiv pudelj je tudi med pravo izbiro pasme za družbo v pisarni, tudi pudlji ne izgubljajo veliko dlake.

8. Labradorec

Pameten, vesele narave in znan kot družinski pes je idealen tudi za družbo v podjetju ali domači pisarni. Nežen, zelo umirjen – potrebuje pa dober sprehod in dober obrok.

9. Beagle

Beagli so šarmantni psi, ki znajo očarati, potrebujejo pa veliko pozornosti in igre. Če so predolgo sami doma, znajo kaj uničiti, tako da je možnost, da ga vzamete s seboj na delo, zanje dobrodošla. Idealen sopotnik pa je igrača s priboljški.

10. Zlati prinašalec

Pametni, odprti in družabni psi, kot so zlati prinašalci, so izredno popularni – in prav takšni bodo tudi v pisarni. Se pa zna v toplih mesecih zgoditi, da boste morali za njimi v podjetju počistiti kupček dlake.

 

 

 

Uradno najstarejša mačka na svetu je 27-letna Flossie

Flossie je želvovinka, ki je stara skoraj 27 let, kar naj bi ustrezalo človeški starosti 120 let. Prejšnji teden je bila “okronana” kot najstarejša mačka na svetu s strani Guinnessovih svetovnih rekordov. 

Flossie je doma v Veliki Britaniji, rekord pa je dosegla s starostjo 26 let in 329 dni. Mačka slabo vidi in je gluha, sicer pa ji menda zdravje dobro služi.

Njena lastnica, ki jo je posvojila, ko je bila že kot starejša mucka oddana v zavetišče, je povedla, da je ves čas vedela, da je Flossie posebna mačka, da pa ni pričakovala, da bo dosegla rekord.

“Je zelo ljubeča in igriva in zelo sem vesela, da so naju v zavetišču povezali,” je dejala. Flossie je bila namreč kot mladiček ulična mačka brez doma, ki jo je sprva posvojila medicinska sestra. Ko je pri mačkinih 10 letih lastnica umrla, jo je posvojila njena sestra. A 4 leta zatem ji je umrla tudi druga lastnica, nato jo je posvojil sin prve lastnice. Pri njem je bila tri leta, nato jo je predal v oskrbo zavetišča Cats Protection.

Takrat jo je našla sedanja lastnica. V zavetišču so namreč vedeli, da je malo verjetno, da bi dobila še kakšen dom, saj večina ljudi želi mladičke. A Flossie je prepričala ravno s starostjo – osebo, ki ji je želela ponuditi vse možno udobje v zadnjem poglavju njenega življenja.

Flossie je trenutno najstarejša mačka na svetu, rekord starosti vseh časov pa nosi  maček Creme Puff, ki je živel 38 let in 3 dni, umrl pa je leta 2005.

Najstarejša psička Pebbles je umrla oktobra lani, o treuntnem rekorderju med psi pa bomo poročali v naslednji dneh.

53 reševalnih psov preživelo letalsko nesrečo

To je neverjetna zgodba o letalski nesreči v ameriški zvezni državi Wisconsin, o reševanju reševalnih psov, o iskanju domov …

Nedavno so v letalo naložili 53 transportnih boksov s 53 reševalnimi psi za pot iz New Orleansa v Wisconsin. A letalo ni pristalo na cilju, ampak zasilno pristalo na zasneženem igrišču za golf.

Vodja gasilske enote, ki je bila prva na mestu nesreče, je iz letala vlekel boks za boksom. Vmes ga je zmotil eden od psov, ki je med trdim pristankom ušel iz boksa, skočil nanj in fa zasul s poljubčki hvaležnosti.

Takrat gasilec tega še ni vedel, a ta pes mu je kasneje spremenil življenje.

Začelo se je ob 9. uri zjutraj, ko so zaposleni na golf igrišču klicali gasilce. Letalo je strmo padalo proti igrišču, podrlo nekaj dreves,  se peljalo čez igrišče, nato pa se ustavilo pri tretji luknji.  “Katastrofalen pristanek,” so komentirali reševalci kasneje.

A kljub temu so vsi – vsi psi in vsa posadka – nesrečo preživeli, 3 člani posadke in nekaj psov pa je sicer utrpelo manjše poškodbe.

Zaposleni igrišča so pohiteli k letalu in izvlekli iz letala vse tri člane posadke, še preden so prišli gasilci. Ti so takoj začeli z reševanje psov.

Pse so nato po cesti s kombiji vozili do cilja, že pred potjo so jih pregledali veterinarji. Potrebovali so predvsem veliko pomiritve in tolažbe, nekaj pa tudi zdravstvene oskrbe. Psi so zatem iskali dom v zavetišču.

Enega od njih je posvojil vodja gasilcev – prav tistega, ki mu je skočil v objem. Ko je šel pogledat v zavetišče, je spet takoj tekel k njemu. Podpisal je papirje in ga poimenoval Marley. Marley se je tako pridružil dvema psoma, ki ju družina že ima. Oba sta ga sprejela, kot da se poznajo že leta, ker pa sta oba že malo starejša sta s prihodom novega bratca postala tudi bolj živahna in skupaj se podijo po hiši ter na sprehodih.

Pes v vaši postelji: Nasveti za varno spanje s psom

Ne glede na to, kako koristno je lahko spanje v bližini vašega psa, je najbolje, da pred tem določite osnovna pravila.

Vaš pes naj ve, kaj sme in česa ne, da ne bo motil vašega spanca.

Postavite meje

Določite območje postelje, v katerem lahko vaš pes spi. Ne glede na to, ali ga imate raje na ali v svoji postelji poleg sebe, poskrbite, da mu bo jasno, kje sme biti in kje ne.

Ne dovolite agresije

Če vaš ljubljenček kaže agresijo do vas ali do nekoga, s katerim delite posteljo, bo spanje z njim težko. To vedenje ne bi smelo biti dovoljeno v spalnem prostoru.

Hišni ljubljenčki naj bodo nad odejo

To vam lahko pomaga preprečiti vdor alergenov in umazanije v posteljo. Naučite svojega psa spati nad odejo pri svojih nogah in zagotovo boste spali trdneje.

Pred spanjem ljubljenčka odpeljite na sprehod

Zagotovo ne želite, da bi se vaš ljubljenček polulal v vaši postelji. Da bi to preprečili, ga odpeljite na malo in veliko potrebo pred spanjem in takoj zjutraj, ko se zbudite.

Poskrbite, da bo vaš hišni ljubljenček čist

Kopanje vašega hišnega ljubljenčka lahko pomaga zmanjšati umazanijo in morebiten vdor alergenov v posteljo. Poleg tega nihče noče spati s smrdljivim ljubljenčkom, kajne?

Uporabite zaščito za vzmetnice

Kupite vodoodporno prevleko za vzmetnico, ki hkrati ščiti še pred umazanijo in alergeni, da boste vsi spali še bolj brez skrbi.

 

Vir: Casper

 

Naredimo sami: Hiška za prostoživeče mačke

Temperature so začele padati. Ponoči je zelo mraz, vse deke in druge tkanine so zaradi vlage čisto mokre. Samo slama in stelja lahko grejeta živali.

Ko vse to vemo, lahko začnemo z izdelavo hiške za zunanje mačke, kot predlaga Društvo Reks in Mila.

Potrebujemo: stiropor ali stirodur, debelo lepilo, olfa nož.

Hiško pa naredimo tako, da narežemo stranice in jih zlepimo, nasteljemo slamo (diha in greje), izrežemo vhod in dodamo veliko slame v hišico. “Tudi vhod prekrijemo z žakljevino ali drugo tkanino, da ne piha notri in zaščiti pred dežjem,” še pojasnijo v društvu in dodajo, da mora biti hiška obtežena s kakšno desko, ne sme se premikati – postavite tudi kamne naokoli ali kakšno opeko.

“Steljo menjamo, če bo mokra, da ne gnije. Celo hišico lahko oblečemo v polivinil in kot obtežitev naredite streho iz desk,” še svetuje Društvo Reks in Mila, kjer tudi sami izdelujejo hiške in jih podarjajo tistim, ki jih sami ne zmorejo narediti, lahko se jim oglasite na FB.

Psa pustili sredi gozda z vsemi njegovimi stvarmi

Hank je bil star le osem mesecev, ko je bil najden v gozdu v ZDA. Bil je obkrožen s svojimi pripomočki in igračami ter mirno sedel, a njegov obraz je kazal obupano željo po pomoči.

Najditelj je poklical lokalno zavetišče in nemudoma so ukrepali.  Presenetljivo za take situacije je bil Hank takoj pripravljen sodelovati in že od prvih trenutkov kazal čisto ljubezen.

Zlomljena noga ga je prikovala k čakanju

Veterinar je ugotovil, da ima zlomljeno nogo in da se je nesreča pripetila že več kot dva tedna nazaj preden so ga našli. To je bil razlog, da se ni premaknil s svojega prostora.

Takoj so ukrepali in ga odpeljali na kliniko, kjer bo, ko bo pridobil nekaj teže, operiran.

Do takrat uživa v pozornosti osebja veterinarske klinike, javilo pa se je tudi že precej potencialnih posvojiteljev, a zaenkrat ni še nihče izbran. Za to pride čas, ko bo njegovo stanje izboljšano in bo lahko ponovno stekel v življenje.

Upamo, da bo pustil žalostne spomine za sabo – tako kot je nekdo pustil njega.

 

 

Oliver Tič: Carlitos je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo na poti!

Oliver Tič in Carlitos – najbolj znan pasje-človeški popotniški par pri nas. Z Oliverjem (Oli the Walker) smo se pogovarjali o tem, kako je nazaj v Sloveniji in kakšen je odziv na Carlitos. Kako se znajde psička, kako se znajdeta oba, spet doma, vajena življenja na poti?

“Včasih nisem razumel, ko so ljudje rekli, da je doma najlepše,” pavi uvodoma in prizna, da se je po letu in pol hoje po svetu domov vrnil z največjim veseljem.

A ne le z veseljem, tudi s svojo Carlitos!

“Carlitos je v redu, vsi jo razvajajo. Ko grema čez trg čez Konjice, je naenkrat okoli nje 50 ljudi, vsi se ustavijo, tu dobi za jesti, tam dobi za jesti,” pripoveduje. Psička se je navadila na okolico, na dom, ima pa tudi že nekaj pasjih prijateljev. “Mislim, da je bilo tudi zanjo stresno, da sva vsak dan hodila, nikoli ni vedela, kje točno sva. Zdaj pa se je navadila na dom in ji bo po mojem to odgovarjalo.”

Dodaja, da tudi sam ni potreboval dosti časa, že po 14 dneh je “padel nazaj v rutino” – hodi v službo in je, kot pravi, tak kot vsi ostali.

Začetek njune zgodbe

S Carlitos sta se spoznala na ulicah Peruja. “V južni in srednji Ameriki je ogromno zapuščenih psov, večinoma so to starejši psi. Ker ko se ljudje selijo, jih zapustijo. Ona pa je bila pa res mladi mladiček , nekje 3 mesece stara po ocenah veterinarja,” pripoveduje, kako jo je našel na ulici, vso samo in zapuščeno.

“Peljal sem jo k veterinarju, ki ji je dal antibiotike … Skupaj sva preživela dan, potem sem pa razmišljal, kaj naj zdaj z njo – če jo vrnem nazaj na cesto, verjetno ne bo preživela….” In tako se mu je po približno 10.000 prehojenih kilometrih, pridružila na poti.

Foto: osebni arhiv Oliver Tič

“Pozdravite Carlitosa,” je takrat objavil (seveda še ni vedel, da je punčka). “Ležal je na pločniku sredi mesta, ves prestrašen in prezebel. Bil je tako bogi, da se ni mogel niti postavit na lastne noge.  Peljal sem ga k veterinarju na pregled, ki je ugotovil, da je zaradi mraza dobil vnetje, zato je dobil antibiotik.Ko se njegovo zdravje izboljša, pa greva skupaj novim dogodivščinam naproti. Začenja se novo poglavje mojega, oziroma našega potovanja.”

Potem pa začasna ločitev

Slovenijo je Oliver obiskal že v letu 2020, Carlitos ga je počakala v hotelu.

Da jo je močno pogrešal, hkrati pa močno skrbel, da se ji dobro godi, pričajo njegove številne objave v tem obdobju. Med drugim je dejal: “Ona je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo na poti! Kar pomeni, da je ni takšne birokracije, ali pa denarja, ki bi preprečil, da ne bi prišla domov v Konjice. Verjemite mi, da je ni osebe, ki bi si bolj želela, da bi bila Carlitos zdaj tu, kot si to želim jaz.”

Veliko je razmišljal, kako najti pravo rešitev, da bosta skupaj, da bosta na poti, nadaljevala hojo, da bo vse skupaj tudi finančno vzdržno, moral se je tudi odpovedati temu, da pripelje Carlitos v Slovenijo.

Nazadnje je uspelo in kasneje v tem letu je sporočil: “Če Carlitos ne pride domov, grem pa jaz v Kolumbijo. Letalska karta kupljena, najina odiseja proti Aljaski se nadaljuje 8.aprila prihodnje leto.”

Tao smo lahko njuno hojo in vse dogodivščine popotništva spremljali do letošnjega poletja, ko sta se nazadnje le skupaj vrnila v Slovenijo.

Sprejem Oliverja in psičke Carlitos v Slovenskih Konjicah

“S papirji je bilo veliko dela, vsa ta cepljenja, čipiranje in pregledi krvi, to je tudi pot domov malo zavleklo,” dodaja Oliver, ampak zdaj vesta, kako je s temi postopki – “za naprej, če se odločiva še za kako potovanje imava zdaj to vse urejeno.”

Kakšne zakonodajne spremembe o odgovornem lastništvu so napovedali?

V začetku meseca so napovedali spremembe in dopolnitve predpisov, ki urejajo odgovorno lastništvo živali in predpisujejo dolžnosti skrbnikov živali. Kaj se obeta?

»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira dvig standardov dobrobiti živali z aktivnim sooblikovanjem politik kmetijstva. Za dobrobit živali skrbimo tudi s finančno podporo, ki jo namenjamo zdravstvenemu varstvu živali, s tem krepimo tudi javno veterinarsko službo, kot eno izmed ključnih pri zagotavljanju dobrobiti živali v Sloveniji. Nenazadnje pa ministrstvo pripravlja tudi spremembe in dopolnitve predpisov, ki urejajo odgovorno lastništvo živali in predpisujejo dolžnosti skrbnikov živali. Snovanje zakonodaje, ki jo bo mogoče tudi izvajati, pa mora temeljiti na znanstvenih dognanjih, na stroki, sodobnih tehnoloških dosežkih in nenazadnje na najširšem dialogu,« je na dogodku ob Svetovnem dnevu živali med drugim izpostavila ministrica Irena Šinko.

Nekatere spremembe, ki urejajo odgovorno lastništvo živali, so že v veljavi. Kot so nam sporočili z UVHVVR, je to Novela Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21), ki je bila sprejeta v lanskem letu in je vpeljala dodatne zahteve glede odgovornega lastništva živali.

“Podzakonski akti, ki še dodatno predpisujejo dolžnosti skrbnikov živali, pa so v postopku sprejemanja,” so še dodali na UVHVVR kot odgovor na vprašanje, katere spremembe in dopolnitve pripravljajo.

 

FOTO: 1. oktober je svetovni dan, posvečen črnim psom

Ste vedeli, da so črni psi (pa tudi mucki) precej težje posvojljivi kot psi drugih barv? In to ne glede na pasmo, vedenje, velikost ali starost. Povsod po svetu črni psi in mački težko najdejo dom.

Ponekod zato 1. oktober (ne gre za uradni mednarodni dan) obeležujejo kot dan črnih psov – za spodbudo vsem, ki se odločajo za posvojitev, da odprejo svoj dom in svoje srce črnemu (ali temnemu) psu.

Ali veste, kaj je sindrom črnega psa? Gre za fenomen pri pasjih (in tudi mačjih) posvojitvah, kjer so črni psi (in mačke) daleč najmanj priljubljeni.

Ali ste vedeli?
  • črni psi težje najdejo dom, ker jih ljudje povezujejo z agresivnim vedenjem
  • ker je zaradi barve dlake težje razbrati obrazno mimiko črnega psa, nemalokrat to skrije njihov značaj in potencialni skrbniki se težje povežejo z njim
  • črni psi niso najbolj pogosti, a kljub temu se ljudem zdijo preveč navadni in raje izberejo “bolj posebne” pse
  • črnuščke je težje fotografirati in ko ljudje po spletu iščejo kužka za posvojitev, imajo drugi prednost

Tudi če trenutno ne morete posvojiti novega, črnega, člana družine, lahko ta dan obeležite na več načinov.

Kako obeležiti dan črnih psov?

  1. Posvojite črnega psa.
  2. Ponudite pomoč lokalnemu zavetišču ali društvu za živali. Posvetite se kakšnemu kužku, ki se s svojo temno dlako skriva v senci, ali pa naredite nekaj kakovostnih fotografij črnuščkov in jim tako pomagajte, da jih bodo ugledale prave oči.
  3. Pomagajte z donacijo.
  4. Delite informativne vsebine o sindromu črnih psov, poučite druge s pomočjo takih člankov.
  5. Delite tudi pozitivne strani in zgodbe o črnih psih – tudi tisti, ki takšnega že imate. Lahko jih pošljete tudi na naše uredništvo in jih bomo objavili.
Zakaj posvojiti črnega psa?
  • črni psi to zvesti in ljubeči tako kot psi drugih barv in vzorcev
  • črni psi izžarevajo tudi neko skrivnostnost
  • na črnem kožuhu se ne pozna takoj vsaka umazanija
  • čudoviti so na fotografijah na snegu
  • izbira v zavetiščih je velika – zares se lahko odločite glede na karakter

Fotografije črnih psov

Za konec smo izbrali še nekaj lepih fotografij čnuščkov, da vam polepšajo dan.