Pes premika meje pri otrocih z motnjami v razvoju

Vpliv psa na razvoj otroka je neverjeten tudi pri otrocih in mladostnikih z motnjami v razvoju.

To najbolje ve Irma Golob, učiteljica v oddelku posebnega izobraževanja v centru Cirius, poleg tega pa tudi aktivna članica Ambasadorjev nasmeha. Že osmo leto vsako sredo na delo prihaja v družbi svojega terapevtskega psa 10-letnega borderskega ovčarja Alvina.

Irma je orala ledino na področju rednega vključevanja psov v šolo. To si je močno želela in Alvin se je s svojim prijaznim značajem zdel primeren za to delo. Na srečo je bil posluh ravnateljice za njeno pobudo velik in je Alvinu na široko odprla vrata. S tem pa močno popestrila teden učencem, ki se domov vračajo samo za vikende. Cilj, ki si ga je zadala pri svojem delu, je ustvariti prijetno okolje in vanj prenesti vse tiste ugodnosti, ki jih sicer pes svojim ljudem prinaša v domačem okolje.

»Moji učenci so odrinjeni na rob, zelo malo zmorejo sami in želela sem ustvariti prijetno vzdušje, hkrati pa jih spodbuditi k čim večji aktivnosti, tako motorični kot kognitivni,« pravi. Skupaj z Alvinom jima vse to uspeva. Kot pravi, je Alvin neutruden v tem, da pozdravlja ljudi in stalno išče stik. Tako vedno znova prihaja do otrok v njenem oddelku, jih pozdravlja, nosi žogice, jih opazi, se na njih obrača in jih vabi k igri.

»Alvin ne vidi, da njim kaj manjka. Te otroke vidi kot celoto, tako popolne, kot so. In to je velika prednost. Hkrati pa so moji učenci stalno odvisni od nekoga drugega, vedno se nam morajo podrejati. Zdaj pa lahko oni nekaj naročijo nekomu drugemu in nekateri prvič v življenju dobijo občutek koristnosti. Kdo njih še uboga? Alvin jim zares krepi samozavest. Vidi me, spoštuje me, ceni me, rad me ima. In jaz zmorem!« navdušeno pripoveduje Irma. Hkrati otroci ob pasji družbi razvijajo socialne veščine, saj za Alvina skrbijo, morajo se obnašati tako, da mu bo prijetno. Ker pa gre vendarle za šolo, Irma psa aktivno vključuje v učenje. In kot pravi, je Alvin najboljši motivator in veliko učencev zmore kaj, česar do tedaj še ni. Naj gre za kakšen zanje izjemno težak gib ali pa za napredek v komunikaciji.

Alvin je v Irminem oddelku postal tako močan element in motivator, da ga Irma Golob vključuje v učenje tudi takrat, ko ga ni z njimi. Gledajo fotografije, se učijo barv, rešujejo učne liste, ustvarjajo knjige o njihovem delu z Alvinom, pojejo pesmi in podobno. S psom gre vse lažje.

Špela Šimenc

4 pravila za prijateljski odnos med otrokom in psom

V veliko primerih lahko vidimo, kako sta otrok in pes postala nerazdružljiva prijatelja. A do takšnega odnosa je dolga pot in na tej poti so zelo pomembni starši, da ju spoznajo, učijo medsebojnega spoštovanja in nadzorujejo njune skupne trenutke.

Da ne bi prišlo do neprijetnih položajev so v nadaljevanju predstavljeni štirje zelo pomembni napotki.

Nadzor

Nadzorujte interakcijo med psi in otroki, saj je ta resnično ključnega pomena, vsaj dokler ni kristalno jasno, da sta otrok in pes varna skupaj. Ne gre samo za prisotnost, temveč tudi za natančno opazovanje, preprečevanje otroku, da neprimerno komunicira s psom, in opazovanje pasje govorice telesa, ki sporoča določeno raven nelagodja ob otrokovi prisotnosti in/ali interakciji. Nikoli ne puščajte psov in majhnih otrok brez nadzora. To pomeni, niti za trenutek, tudi če dojenček spi. Psa vzemite s seboj, če zapustite sobo, v kateri otrok spi ali gleda televizijo.

Usposabljanje

V idealnem primeru bi moral biti vsak pes dobro socializiran in vajen stika z otroki in dojenčki. Zato je zelo pomembno, da psa prepričate, da so otroci in dojenčki čudovita bitja. Pes, ki obožuje otroke, bo odpustil veliko neprimernih stvari, ki jim jih bodo nehote storili otroci, kljub vašim naporom pri nadzoru in upravljanju. Pes, ki otroke zgolj prenaša, tega ne bo toleriral.

Učite tudi otroke

Varne interakcije otrok in psov se začnejo z učenjem otrok. Začnite z zelo majhnimi otroki, kako spoštovati in ustrezno komunicirati s psom. Če je otrok še premajhen, da bi razumel, ga morate nadzirati in fizično preprečiti, da bi se neprimerno vedel do psa. Ko se majhni otroci spoznavajo s psom, jim primite rokice ter nežno in počasi božajte psa, da bo prijetno obema. Zelo pomembno je, da otroke naučite, da psi niso igrače. Tudi če vaš družinski pes tolerira, da ga otrok objema, otroku razložite, da naj tega ne prakticira pri drugih psih. Otroka vključite v vadbo z vašim psom, saj se bo otrok tako naučil sodelovanja, spoštovanja in predvsem, kako pravilno komunicirati z drugimi čutečimi bitji.

Pazite na govorico telesa

Vsakič, ko vaš pes pokaže kakršno koli znamenje, da mu ni všeč otrokova prisotnost, morate ločiti psa in otroka, da ju zaščitite. Seveda morate za to razumeti pasjo govorico telesa, da prepoznate, kdaj pes izraža nelagodje.

Vir: Whole Dog Journal

Otroka moramo naučiti osnovnih pravil v odnosu do psa

Največkrat, ko slišimo za zgodbo, kako je nek pes napadel otroka, se to zgodi v domačem okolju. Če si le to deli družina s psom in majhnim otrokom, je treba spoštovati določena pravila.
  • Otrok naj se psu vedno približuje tako, da ga bo ta registriral oziroma slišal. Lahko se namreč zgodi, da bo popadel zato, ker je otrok prišel nenadoma in ga je prestrašil.
  • Psa nikoli ne smemo božati »od zgoraj«. Tudi ko se želimo približati neznanemu psu, mu moramo vedno najprej proti smrčku počasi pomoliti hrbtno stran roke, da jo ovoha. Pobožamo pa ga po plečih ob strani ali po prsih. Nikoli ga ne trepljajmo po glavi.
  • Upoštevajmo čas za počitek in igro. Še zlasti pasji mladič ni kdove kako vzdržljiv. Ko se nečesa naveliča, rad popade tistega, ki ga vznemirja, medtem ko počiva. Ko ugotovi, da je s tem vedenjem učinkovit, mu preide v navado, kar je precej neprijetna oblika neželenega vedenja.
  • »Zadržan ugriz«: mlečni zobje so ostri, človekova koža mora biti za psa že od mladiča naprej »tabu cona«. Psička grizenja za roke ali katerikoli drugi del telesa lahko odvadimo tako, da vsakič, ko nas skuša ugrizniti, zakričimo.
    Enako postopamo, če hoče psiček med igro gristi naša oblačila ali obutev. Psa bomo tako naučili, da bo grizel »nežneje«.
  • Medtem ko pes jé, mu otrok zelo rad »pomaga«, ampak med prehranjevanjem ima tudi naš štirinožni prijatelj rad mir, zato naj ga nihče ne moti. Vznemirjanje med jedjo mu povzroča stres in zelo verjetno bo začel hrano braniti – precej neprijetna in nevarna navada.
  • Nikoli ne hranimo tujega psa, če je v bližini naš pes, in seveda tega tudi svojemu otroku ne smemo dovoliti.
  • Otrok naj psa do določene starosti ne vozi sam na sprehod. Pri tem je vseeno, če je otrok psihično dobro razvit. Največkrat se resda vse izteče dobro, lahko pa tudi pride do napada drugega psa in takrat potrebuje biti ob psu fizično močna oseba.
  • Ko pes počiva, je najbolje, da se z otrokom umaknemo. Na silo zbujen pes se rad vznemiri.
  • Otroku preprečimo, da bi psu jemal njegove igrače. Večina psov v takem primeru ne pozna šale.

 

Pomembno: Otrok in pes se nikoli ne smeta igrati brez nadzora. Če je treba, še zlasti, če pes v igri ne uživa in je zanj vse skupaj preveč divje, moramo igro takoj prekiniti.

 

 

 

 

 

Pes si ustvarja odnos do otroka na podlagi izkušenj

Pri marsikateri pasmi je med vedenjsko sliko opisano, da imajo njeni predstavniki radi otroke. To je ena najpogostejših neresničnih in nestrokovnih trditev, saj takšnih pasem ni.

Pes si namreč ustvarja odnos do otroka na podlagi izkušenj z njimi in nobena pasma, noben pes nima vgrajenega gena za brezpogojno ljubezen oziroma za dober odnos do otrok.

Če bo otrok do našega psa preveč vsiljiv, ga bo motil med počitkom ali hranjenjem, mu jemal igrače, ga vlekel za uhlje ali rep, ga štirinožec ne bo imel rad.

Pomembno je, ne glede na odnos, ki ga imata otrok in pes, da ju nikoli ne pustimo sama oziroma brez nadzora.

Res je, da v veliki meri otrok in pes postaneta nerazdružljiva, globoko povezana prijatelja. Vemo pa tudi, da je otrok, ki odrašča skupaj s psom v hiši, psihično veliko bolj odprt, razvije celo vrsto pozitivnih čustev, se bolje uči …

Nikakor ne smemo pustiti, da bi otrok kakorkoli trpinčil psa oziroma počel karkoli takega, kar psu ni všeč. Energično pa moramo ukrepati v primeru, če bo pes brez vzroka na otroka renčal. Ko se enkrat začne to dogajati, se stvar ponavadi slabo konča. Lahko tako, da bo pes otroka popadel, in v takšnem primeru bomo morali resno razmišljati o odhodu štirinožca od hiše.

Avtor: Jože Vidic, dr. vet.med., v knjižici Pes, nov družinski član

 

Kako psa pripraviti na prihod dojenčka

Prihaja nov dojenček in se doma sprašujete, kako se bo odzval kuža? Kako ga pripraviti in navaditi na dojenčka?

Otrok se ob kužku nauči pozitivnega odnosa do živali, odgovornosti, mirnosti, nežnosti, skrbnosti že v zgodnjem otroštvu. Nekaj nasvetov za prijetno sobivanje …

Za kužka se s prihodom dojenčka ne sme nič spremeniti. To dosežete tako, da začnete spremembe uvajati, predno pride dojenček, da jih ne bo povezal z njim.

  • Če je pes do zdaj smel na kavč, pa po prihodu dojenčka tega ne bo smel več, ga na to navadite že mesece, predno pride domov dojenček.
  • Če se bo spremenila dnevna rutina – kuža bo hodil na krajše sprehode ali sprehode ob drugih urah – ga na to ravno tako začnite navajati prej.
  • Če ima kuža slabe navade, ga je treba teh prav tako odvaditi že pred prihodom dojenčka. Za to se obrnite na inštruktorje v pasjih šolah. Odvadite ga lajanja na zvonec ali skakanja na ljudi.
  • Pred prihodom dojenčka ga lahko seznanite z opremo in igračami, predvsem s tistimi, ki oddajajo različne glasove. Še posebej, če je kuža boječ in potrebuje za sprejemanje novih stvari več časa.
  • Kuža se lahko brez težav približa dojenčku, a vedno pod nadzorom! Dovolite mu, da ga povoha in prav nič se ne bo zgodilo dojenčku – tudi, če ga poliže.
  • Ko pride mama domov s porodnišnice, naj dojenčka prime nekdo drug, mama pa naj pozdravi kužka.
  • Ob prihodu dojenčka kužka nikakor ne smete zanemariti. Mama se lahko mirno uleže z dojenčkom na zofo in poleg dojenčka crklja tudi kužka, tako se bo kuža zagotovo še zmeraj počutil zaželenega in bo imel manj razlogov za ljubosumje.
  • Na sprehode z dojenčkom naj mama vzame tudi kužka.
  • Kužka k dojenčku ne silite. Tudi, če ga bo ignoriral, ga bo slej ko prej premagala radovednost in ga bo prišel pogledat. Če še ne poznate telesne govorice psa, se o njej dobro poučite vsi člani družine; tako boste lahko prepoznali, če kužku ob dojenčku ne bo prijetno. Dajte mu tudi možnost, da se umakne na svoj prostor. Na tem prostoru ga vedno pustite pri miru.
  • Takoj, ko bo dojenček začel kazati zanimanje za kužka, ga začnite učiti, kako se do psa vesti. Nikar naj ga ne cuka, tudi objema ne. Kužki tega v resnici ne marajo. Dotika naj se ga nežno in na kratko in samo toliko časa, dokler je to prijetno tudi kužku. Ko se bo otročiček razvijal, ga učite, da mu raje, kot da ga boža, vrže kakšno igračko.
  • Če otrok nadleguje psa ali pes otroka, ju ločite z ograjo ali vrati. Še posebej je to pomembno takrat, ko se otrok začne plaziti in raziskovati okolje in ko ne more nihče od odraslih situacije nadzorovati, ker na primer ravno kuha kosilo.
  • Koliko je star otrok, ki ga poleg psa ni treba več nadzorovati, je odvisno od zrelosti otroka. Predvsem mora zelo dobro razumeti, kako se do psa vesti in kdaj ga mora pustiti pri miru.

Avtorica: Simona Lustek

 

7-letnik, ki je rešil več kot 1300 psov

Malokdo izmed odraslih se lahko pohvali s tem, da je rešil prek 1300 psov, kaj šele otrok. A Roman McConn je drugačen, saj je prav toliko psom pomagal najti dom.

To so opazili tudi v oddaji pri znani voditeljici Ellen Degenere ter v ameriški organizaciji American Society for the Prevention of Cruelty to Animals (ASPCA), kjer so mu podelili posebno priznanje za njegovo delo in trud (Kid of the Year 2018 Award).

Project Freedom Ride/FB

Njegova mama Jennifer pravi, da je Roman neverjetno empatičen in hkrati odločen. Vse se je pričelo z obiskom zavetišča, ko si je Roman za nekega psa neverjetno želel, da bi ga nekdo posvojil. Mamo je prosil, da psa in Romana posname, filmček pa objavita na njegovi Facebook strani. Na ta način je topel dom dobilo veliko, natančno kar 1300 in več psov iz zavetišča. Roman v središče svoje zgodbe postavlja živali, ki so postavljene na stran – tiste, ki so že (pre)dolgo v zavetišču in starejše pse. Za prav vsakega psa, ki sta ga Roman in njegova mama doslej posnela in film objavila, se je našel topel dom.

Project Freedom Ride/FB

Roman je tudi gonilna sila projekta ”Project Freedom Ride”, katerega cilj je, da vozi pse iz prenatrpanih zavetišč v Texasu in Georgii, v tiste v Washingtonu, Idahu oz. kamorkoli, kjer živali najdejo svoj dom.

Project Freedom Ride/FB

”Mislim, da je zelo pomembno za pse, ki jih srečam, da jim dam najboljšo možnost za nov dom,” pravi sedemletnik, ki zveni precej bolj odraslo. Pravijo mu, da je rojeni šepetalec psom.

V oddaji pri Ellen je Roman dejal, da so njegovi upi za prihodnost, da dobi topel dom kar največ živali, kot je mogoče. ”Mislim, da si psi zaslužijo veliko več, kot pa življenje v kletki,” je še dejal.

Otroci, ki odraščajo v pasji družbi, so bolj zdravi

Raziskave kažejo, da so otroci, ki odraščajo skupaj s hišnimi ljubljenčki, bolj zdravi. Med vsemi živalmi, pa so najbolj priporočljivi za sobivanje z otrokom psi in mački.

Nekaj dejstev iz  revije Pediatrics Research Journal, ki je objavila raziskavo.

  • Otroci, ki prvo leto preživijo v bližini psa, imajo 31% manj respiratornih infekcij.
  • Otroci, ki odraščajo s psom imajo 44% manj infekcij ušes in na splošno potrebujejo manj antibiotikov.
  • Otroci, ki so obkroženi s psom ali mačko so bolj sproščeni, ljubeči ter bolj mirni v stresnih situacijah.
  • Živali otroke naučijo odgovornosti in empatije.
  • Pasja ali mačja družba zmanjšujeta občutek osamljenosti pri otrocih.
  • Že samo božanje ljubljenčka dokazalo povečuje seratonin in občutek sreče.
  • Otroci, ki odraščajo s psom, mačko (zajčkom …) so dokazano manj depresivni.
  • Tudi prisotnost alergij je manjša pri otrocih, ki so bili že od malega v pasji ali mačji družbi.

6 pravil, da bo otrok varen in pes srečen

Da otrok in pes bivata v sožitju in za varnost tako enega, kot drugega je pomembno, da otroka že v zgodnji dobi naučimo 7 pravil. To je bistvo odgovornega skrbništva in varne človeško-pasje interakcije.

Otroci in psi so lahko najboljši prijatelji, pes pa je tudi dober učitelj otroku. Odraščanje ob psu otroku pomaga razvijati prijaznost, občutek za živa bitja, razvija njegove socialne spretnosti in odgovornost.

Z nepravilnim odnosom in če otroka nihče ne nauči, kaj je prav in kaj ne pri odnosu s psom, pa lahko pride do neljubih situacij, do ugriza. Največkrat pride do ugriza pri otroku, ki je star manj kot devet let in največkrat gre za domačega in ne tujega psa.

”Tako kot je odgovornost starša, da otroka nauči pravilno prečkati cesto, je njegova odgovornost, da ga nauči pravilnega odnosa s psom,” pravi strokovnjakinja dr. Samantha Gaines.

Zato so strokovnjaki razvili 6 zlatih pravil – da bo otrok varen in pes srečen:

  1. Nikoli ne pustite otroka samega s psom, niti s svojim.
  2. Naučite otroka, naj ne moti psa med prehranjevanjem; ko ima pes pri sebi igračko ali nekaj drugega, kar mu je izredno pri srcu; ko pes spi; ko je bolan, ko ga nekaj boli in ko je utrujen.
  3. Naučite otroka, naj bo do psa prijazen, nežen in obziren.
  4. Vedno opazujte, ko se otrok in pes družita in reagirajte, če pes pričenja kazati znake neprijetnega počutja (zehanje, izogibanje očesnega stika …).
  5. Naučite otroka, naj se s psom igra prijazno, spodbujajte ga k učenju trikcev.
  6. Naučite otroka, naj se tujim psom sam ne približuje.

Kako navaditi psa na prihod dojenčka?

Če je pes v našem življenju prisoten že pred rojstvom dojenčka, ga začnem pravočasno navajati na prihod novega družinskega člana in na spremembe, ki bodo zato nastopile tudi v pasjem življenju.
  • Če smo se s psom navajeni veliko ukvarjati je pametno, da mu že pred prihodom otroka naklonimo nekoliko manj pozornosti, da kasneje ob pomanjkanju časa tega ne bo premočno občutil.
  • Po prihodu dojenčka skrbimo, da se pes ne bo počutil izključenega iz dogajanj, kjer je prisoten tudi otrok. Novega družinskega člana naj pes povezuje z različnimi prijetnostmi: s priboljški, božanjem, sprehodi, igro…. Psu namenimo pozornost predvsem takrat, ko je zraven tudi otrok.
  • Pes naj ugotovi, da mora biti ob otroku miren. Zato ga začnimo v prostorih, kjer se bo zadrževal otrok, že pred rojstvom otroka navajati mirnega vedenja. Kasneje ga vpričo otroka tudi hvalimo le na miren način, tako, da se zaradi tega ne razburi.
  • Bolj verjetno je, da bodo nerodne otroške prijeme prenašali psi, ki so že od malega navajeni dotikanja po vsem telesu. Prav je, da začnemo na različne dotike čim prej sistematično navajati že mladiča tako, da mu bodo postali prijetni. To je nujno tudi, če pes ne bo živel v tesnem stiku z otroki, še toliko bolj pa, če so v družini že majhni otroci.
  • Če naraščaj šele pričakujemo, začnemo s privajanjem čim prej pred porodom. Psa naučimo, da mirno prenaša pregledovanje uhljev, trepljanje po glavi prijemanje za tace, prijeme in rahle potege za kožuh in rep. Kadar je ob dotikanju miren in sproščen, mu mirno prigovarjamo in ga hvalimo, lahko mu damo tudi kakšen priboljšek.
  • Psa lahko pred prihodom dojenčka privajamo tudi na to, da pestujemo otroka v naročju. Učinkovito si lahko pri tem pomagamo z lutko otroka v naravni velikosti. Ko pestujemo lutko, naj pes ne skače in se ne vzpenja. Ko obmiruje, njegovo radovednost potešimo tako, da mu dovolimo, da lutko mirno povoha in si jo oz blizu ogleda. Lizanja lutke ne dovolimo. Med tem ko mirno ovohava lutko, ga nagrajujemo s priboljški. Ne dovolimo nikakršne vsiljivosti – kakor hitro se pes preveč vznemiri, se z lutko mirno umaknemo ali pa zahtevamo, naj se umakne pes. Čez čas poskusimo znova.
  • Psa navajamo tudi na otroške zvoke, vonjave, gibanje. Morda lahko dojenčkov jok ali grlene glasove posnamemo pri prijateljih in jih predvajamo psu, lahko si tudi izposodimo obleke z vonjavami po dojenčku in po vsem, kar sodi zraven. Vsakič, ko je ob tem pes miren in sproščen, ga hvalimo in nagrajujemo.
  • Seznanimo ga tudi z drugimi zvoki, ki jih bo slišal, ko bo otrok že nekoliko starejši (kričanje, cviljenje, ropot igrač, …), navadimo ga na sunkovite premike, mahanje z rokami, metanje igračk (ki se jih pes ne sme dotakniti!), itd.
  • Ko kupimo voziček, vadimo sprehode s hojo ob praznem vozičku in ga s priboljški nagrajujemo, ko mirno hodi zraven.
  • Večkrat pojdimo v bližino vrtcev (kjer se otroci igrajo zunaj) ali otroških igrišč in tam nagrajujmo psa za mirnost v taki razdalji, kjer ga otroški živžav še ne vznemiri. Razdalja, kjer na otroke ne bo reagiral, bo počasi vse manjša, sčasoma se zanje sploh ne bo več zmenil.
  • Nekateri psi ne vedo, da se iz neprijetne situacije lahko sami umaknejo, ampak pričakujejo, da se bo umaknil tisti ali tisto, ki jim povzroča neprijetne občutke. Da bi to dosegli, zarenčijo ali šavsnejo, kar v pasjem jeziku pomeni “Pojdi stran”. Če pes kdaj zarenči v otroka, je popolnoma razumljivo, da starši otroka takoj umaknemo. Vedeti pa moramo, da je pes tako dosegel kar je hotel in bo zato verjetno podobne situacije tudi v prihodnje reševal z renčanjem.
  • Pazimo, da psa, ki zarenči na otroka, ne kregamo ali kaznujemo, saj bi lahko slabo izkušnjo povezal s prisotnostjo otroka in bi ga zaradi tega lahko začela prisotnost otroka skrbeti. Poleg tega bi lahko v prihodnje renčanje tudi opustil in takoj šavsnil. Namesto tega psa raje naučimo, da se mu v okoliščinah, ko se mu zdi, da ga otrok ogroža, ni treba braniti, ampak da se lahko on sam umakne. Dokler mu to ne bo prešlo v navado, bomo seveda otroka odstranili že takoj, ko bomo pri psu opazili prva znamenja zaskrbljenosti. Pametno pa je, da ga še pred rojstvom dojenčka naučimo, kaj pomeni “Umakni se”. Sčasoma bo spoznal, da se lahko umakne tudi sam, ne da bi mu to naročili.

Karmen Zahariaš

Dojenček in ljubosumen labradorec (pismo bralke)

Pisala nam je bralka, da pričakujejo prvega dojenčka in da ju s partnerjem skrbi, kako bo to prenesel njihov 5-letni labradorec Gaj. Takole svetuje Jože Vidic, dr. vet. med.

”Predvidevam, da je vaš labradorec tipičen predstavnik svoje pasme, se pravi, da je igriv, rad prinaša predmete, živahen, radoveden in prijazen do ljudi. Pri petih letih starosti ima bržkone tudi dovolj življenjskih izkušenj in se dobro znajde tudi  v novih in nenavadnih okoliščinah. To so pravzaprav najboljša izhodišča, da ga prihod novega družinskega člana ne bo »vrgel iz tira«, ampak bo otroka sprejel kot novega člana svoje skupnosti.


Vaš Gaj nedvomno čuti, da se z vami zdaj dogaja nekaj posebnega in se zato drugače vedete, nasploh je bržkone v hiši vse precej drugače kot pred nosečnostjo …


Svetujem, da naj vaš labradorec čim bolj aktivno sodeluje pri vsem, kar je povezano z dojenčkom. Ko boste na primer, pripravljali sobo zanj, naj bo Gaj z vami. Pustite, da temeljito napase svojo radovednost, naj si dobro »ogleda« dojenčkovo posteljico, previjalno mizico, posodo za kopanje … V otroško sobo mu skrijte nekaj priboljškov in poskrbite, da se bo v tem prostoru dobro počutil.

Po porodu boste nekaj dni ostali v porodnišnici. Vaš mož naj v tem času po vsakem obisku prinese domov »porabljeno« pleničko, da se bo Gaj navadil na vonj novega družinskega člana. Namesto pleničke lahko mož prinese domov tudi robček, ki je bil vsaj nekaj časa v dojenčkovi posteljici. Pes naj robček dobro ovoha, tako da se bo postopoma navadil nanj ter bo začel vonju »zaupati«.


Naj ga mož zelo toplo pohvali, če se bo med vonjanjem vedel prijazno.


Ko bo prišel dojenček domov, naj si kuža novega stanovalca dobro »ogleda«. Pri tem se ni treba bati morebitne okužbe, še zlasti ne, ker sem prepričan, da pri psu redno opravljate vse preventivne zdravstvene ukrepe (odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev, redna cepljenja ipd.), in ker živi pes v hiši, je nedvomno tudi čist in lepo negovan. Psi, ki živijo stalno s svojimi ljudmi, »prevzamejo« tudi mikrofloro tega okolja in zato niso nosilci nobene kužne bolezni. Psa morate pohvaliti za vsak prijazen pristop k dojenčku. Ko se boste ukvarjali z otrokom, naj bo Gaj navzoč. Lahko mu daste tudi kakšno nalogo, na primer, da prinese zavitek s plenicami. Naj bo poleg vas tudi, ko boste otroka dojili ali hranili, pri tem pa ga ne pozabite malce pobožati. S tem bo pes dojel, da je ob ukvarjanju z otrokom deležen ljubkovanja. Če je tipičen labradorec, je bržkone tudi zelo ješč, zato naj dobi tudi nekaj kapljic otrokove hrane. Pes je po navadi tudi koristolovec in bo kaj hitro dojel, da mu nov družinski član prinaša koristi. Zakaj bi torej imel z njim slabe odnose?”