Kako psi spodbujajo razvoj socialnih veščin pri otrocih

To, kako dobro psi vplivajo na človeka, ni več nobena skrivnost. Zato so štirinožci postali nepogrešljivi tudi kot delovni psi.

Tokrat bomo predstavili, kako lahko ustrezno usposobljen kuža spodbuja razvoj socialnih veščin pri otrocih. Zapisano izhaja iz osebnih izkušenj, delavnic, na katerih sodeluje usposobljena psička Honey. V aktivnostih imajo otroci in kuža aktivno vlogo. Otroci medsebojno sodelujejo, izmenjujejo izkušnje, se drug od drugega učijo in prepoznavajo koristnost komunikacije in osebnega stika z drugimi ljudmi. Ko v proces učenja vključimo kuža, ugotavljamo, da se izboljša:

  • komunikacija med otroki;
  • poveča vključenost otrok s posebnimi potrebami;
  • dvigne motivacija za dokončanje dela;
  • poveča se participacija;
  • dvigne samozavest introvertiranih otrok;
  • poveča zmožnost empatije;
  • poveča zmožnost obvladovanja lastnih čustev.

To pomeni, da preko dejavnosti s pomočjo kuža otroci postanejo bolj strpni, umirjeni, se lepše vedejo, so bolj pozitivni in se mirneje pogovarjajo, zbrani. Hkrati pa so tudi sproščeni, motivirani in pozornejši do drugih.

Janka Bergel Pogačnik (Zlato jabolko)

Pediater: ‘Otroci, ki odraščajo v pasji družbi so bolj zdravi’

Otroci, ki odraščajo v družbi psa, si zagotovo pridobijo številne za življenje dragocene izkušnje. Kako pa pasja družba vpliva na njihovo zdravje?

Kako pes vpliva na zdravje otroka, predvsem dojenčka, smo vprašali Denisa Baša, dr. med. specialista pediatrije iz Klinike Juventina.

Pravi, da je ob upoštevanju osnovnih higienskih načel sobivanje psa in otroka varno.

»Predvsem si moramo pri negi otroka umivati roke in poskrbeti, da so otrokove stvari res samo v njegovi uporabi. Dobro se je držati tudi pravila, da dojenčka nikoli ne puščamo samega v družbi psa. Sicer pa so raziskave ugotovile številne pozitivne vplive na otroka, če ta odrašča v gospodinjstvu skupaj s psom. Po raziskavah se pri teh otrocih njihov imunski sistem učinkoviteje spopada z okužbami, zaznali so zmanjšano raven stresnih hormonov v krvi. V praksi to pomeni, da so otroci bolj zdravi, imajo boljšo motivacijo, se lažje koncentrirajo, so manj agresivni in so v povprečju bolj srečni,« pove dr. Baš.

Pri tem doda, da številne bakterije v pasji slini navadno za dojenčke in otroke niso nevarne. Nekaj drugega pa so pasji iztrebki, kjer so poleg bakterij, ki povzročajo prebavne težave, tudi zajedavci.

Vsemu temu pa se, po besedah pediatra, izognemo z dobro higieno. Za konec doda, da je v nasprotju z vsemi tablicami, televizijami in računalniki danes družba psa ob otroku zaželena in dobrodošla.

Objavljeno v reviji Moj pes, okt. 2019

Namig za branje za najmlajše: Pet kužkov išče pravega

V teh dneh je morda malce več časa za branje in ker se knjižnice počasi odpirajo, tokrat namig za branje za naše najmlajše.

»Nekoč je bila … Kraljična? Ni govora, nekoč je bila košara. V njej je ležala jazbečarska mamica in kar naprej štela do pet. Pravkar je namreč dobila pet otrok, pet majhnih jazbečarjev.«

Tole je izsek iz knjige ‘Pet kužkov išče pravega’ avtorice Polonce Kovač, ki jo močno priporočamo v branje našim najmlajšim.

Knjiga je primerna za otroke od 1. do 3. razreda in govori o tem, kako pet jazbečarjev, ki se vsi imenujejo na črko B (Bobi, Biser, Bolfi, Bukso in Bubika), a vsak je prav poseben, išče svojega lastnika.

Srečanja otrok in psov

Otroci imajo ponavadi pse zelo radi – če le morejo, se približajo in pobožajo vsakega, na katerega naletijo.

Ko je otrok z nami, smo zanj odgovorni, in če se srečamo s tujim psom, moramo vedno najprej vprašati skrbnika, kakšen je njegov pes oz. ali ga otrok sme pobožati. Šele po skrbnikovi privolitvi otroku pustimo, da se mu približa. Upoštevati moramo, da pes morda ne mara otrok, ker je z njimi že imel slabe izkušnje, ali pa je bolan, poškodovan, utrujen in hoče imeti mir. Plašni psi pa popadejo preprosto iz strahu. Žal se skrbniki pogosto srečujemo z otroki, ki kar planejo na našega psa, kar je tudi za najbolj miroljubnega in psihično stabilnega štririnožca stres, ki lahko sproži obrambni refleks …

Pomembno: otrok naj nikoli ne beži pred psom, ki gre ali teče proti njemu. Če prav se otrok psa boji, mora v takšnem primeru mirno obstati, tako, da je proti psu obrnjen z bokom, roke naj ima spuščene ob telesu in psa naj ne gleda v oči. Tako stoječ otrok za psa ne bo več zanimiv, morda ga bo le ovohal in odšel naprej. Bežeči otrok pa v psu sproži lovski nagon.

Jože Vidic, dr. vet. med (izsek iz prispevka, objavljenega v reviji Moj pes)

Pes premika meje pri otrocih z motnjami v razvoju

Vpliv psa na razvoj otroka je neverjeten tudi pri otrocih in mladostnikih z motnjami v razvoju.

To najbolje ve Irma Golob, učiteljica v oddelku posebnega izobraževanja v centru Cirius, poleg tega pa tudi aktivna članica Ambasadorjev nasmeha. Že osmo leto vsako sredo na delo prihaja v družbi svojega terapevtskega psa 10-letnega borderskega ovčarja Alvina.

Irma je orala ledino na področju rednega vključevanja psov v šolo. To si je močno želela in Alvin se je s svojim prijaznim značajem zdel primeren za to delo. Na srečo je bil posluh ravnateljice za njeno pobudo velik in je Alvinu na široko odprla vrata. S tem pa močno popestrila teden učencem, ki se domov vračajo samo za vikende. Cilj, ki si ga je zadala pri svojem delu, je ustvariti prijetno okolje in vanj prenesti vse tiste ugodnosti, ki jih sicer pes svojim ljudem prinaša v domačem okolje.

»Moji učenci so odrinjeni na rob, zelo malo zmorejo sami in želela sem ustvariti prijetno vzdušje, hkrati pa jih spodbuditi k čim večji aktivnosti, tako motorični kot kognitivni,« pravi. Skupaj z Alvinom jima vse to uspeva. Kot pravi, je Alvin neutruden v tem, da pozdravlja ljudi in stalno išče stik. Tako vedno znova prihaja do otrok v njenem oddelku, jih pozdravlja, nosi žogice, jih opazi, se na njih obrača in jih vabi k igri.

»Alvin ne vidi, da njim kaj manjka. Te otroke vidi kot celoto, tako popolne, kot so. In to je velika prednost. Hkrati pa so moji učenci stalno odvisni od nekoga drugega, vedno se nam morajo podrejati. Zdaj pa lahko oni nekaj naročijo nekomu drugemu in nekateri prvič v življenju dobijo občutek koristnosti. Kdo njih še uboga? Alvin jim zares krepi samozavest. Vidi me, spoštuje me, ceni me, rad me ima. In jaz zmorem!« navdušeno pripoveduje Irma. Hkrati otroci ob pasji družbi razvijajo socialne veščine, saj za Alvina skrbijo, morajo se obnašati tako, da mu bo prijetno. Ker pa gre vendarle za šolo, Irma psa aktivno vključuje v učenje. In kot pravi, je Alvin najboljši motivator in veliko učencev zmore kaj, česar do tedaj še ni. Naj gre za kakšen zanje izjemno težak gib ali pa za napredek v komunikaciji.

Alvin je v Irminem oddelku postal tako močan element in motivator, da ga Irma Golob vključuje v učenje tudi takrat, ko ga ni z njimi. Gledajo fotografije, se učijo barv, rešujejo učne liste, ustvarjajo knjige o njihovem delu z Alvinom, pojejo pesmi in podobno. S psom gre vse lažje.

Špela Šimenc

4 pravila za prijateljski odnos med otrokom in psom

V veliko primerih lahko vidimo, kako sta otrok in pes postala nerazdružljiva prijatelja. A do takšnega odnosa je dolga pot in na tej poti so zelo pomembni starši, da ju spoznajo, učijo medsebojnega spoštovanja in nadzorujejo njune skupne trenutke.

Da ne bi prišlo do neprijetnih položajev so v nadaljevanju predstavljeni štirje zelo pomembni napotki.

Nadzor

Nadzorujte interakcijo med psi in otroki, saj je ta resnično ključnega pomena, vsaj dokler ni kristalno jasno, da sta otrok in pes varna skupaj. Ne gre samo za prisotnost, temveč tudi za natančno opazovanje, preprečevanje otroku, da neprimerno komunicira s psom, in opazovanje pasje govorice telesa, ki sporoča določeno raven nelagodja ob otrokovi prisotnosti in/ali interakciji. Nikoli ne puščajte psov in majhnih otrok brez nadzora. To pomeni, niti za trenutek, tudi če dojenček spi. Psa vzemite s seboj, če zapustite sobo, v kateri otrok spi ali gleda televizijo.

Usposabljanje

V idealnem primeru bi moral biti vsak pes dobro socializiran in vajen stika z otroki in dojenčki. Zato je zelo pomembno, da psa prepričate, da so otroci in dojenčki čudovita bitja. Pes, ki obožuje otroke, bo odpustil veliko neprimernih stvari, ki jim jih bodo nehote storili otroci, kljub vašim naporom pri nadzoru in upravljanju. Pes, ki otroke zgolj prenaša, tega ne bo toleriral.

Učite tudi otroke

Varne interakcije otrok in psov se začnejo z učenjem otrok. Začnite z zelo majhnimi otroki, kako spoštovati in ustrezno komunicirati s psom. Če je otrok še premajhen, da bi razumel, ga morate nadzirati in fizično preprečiti, da bi se neprimerno vedel do psa. Ko se majhni otroci spoznavajo s psom, jim primite rokice ter nežno in počasi božajte psa, da bo prijetno obema. Zelo pomembno je, da otroke naučite, da psi niso igrače. Tudi če vaš družinski pes tolerira, da ga otrok objema, otroku razložite, da naj tega ne prakticira pri drugih psih. Otroka vključite v vadbo z vašim psom, saj se bo otrok tako naučil sodelovanja, spoštovanja in predvsem, kako pravilno komunicirati z drugimi čutečimi bitji.

Pazite na govorico telesa

Vsakič, ko vaš pes pokaže kakršno koli znamenje, da mu ni všeč otrokova prisotnost, morate ločiti psa in otroka, da ju zaščitite. Seveda morate za to razumeti pasjo govorico telesa, da prepoznate, kdaj pes izraža nelagodje.

Vir: Whole Dog Journal

Otroka moramo naučiti osnovnih pravil v odnosu do psa

Največkrat, ko slišimo za zgodbo, kako je nek pes napadel otroka, se to zgodi v domačem okolju. Če si le to deli družina s psom in majhnim otrokom, je treba spoštovati določena pravila.

  • Otrok naj se psu vedno približuje tako, da ga bo ta registriral oziroma slišal. Lahko se namreč zgodi, da bo popadel zato, ker je otrok prišel nenadoma in ga je prestrašil.
  • Psa nikoli ne smemo božati »od zgoraj«. Tudi ko se želimo približati neznanemu psu, mu moramo vedno najprej proti smrčku počasi pomoliti hrbtno stran roke, da jo ovoha. Pobožamo pa ga po plečih ob strani ali po prsih. Nikoli ga ne trepljajmo po glavi.
  • Upoštevajmo čas za počitek in igro. Še zlasti pasji mladič ni kdove kako vzdržljiv. Ko se nečesa naveliča, rad popade tistega, ki ga vznemirja, medtem ko počiva. Ko ugotovi, da je s tem vedenjem učinkovit, mu preide v navado, kar je precej neprijetna oblika neželenega vedenja.
  • »Zadržan ugriz«: mlečni zobje so ostri, človekova koža mora biti za psa že od mladiča naprej »tabu cona«. Psička grizenja za roke ali katerikoli drugi del telesa lahko odvadimo tako, da vsakič, ko nas skuša ugrizniti, zakričimo.
    Enako postopamo, če hoče psiček med igro gristi naša oblačila ali obutev. Psa bomo tako naučili, da bo grizel »nežneje«.
  • Medtem ko pes jé, mu otrok zelo rad »pomaga«, ampak med prehranjevanjem ima tudi naš štirinožni prijatelj rad mir, zato naj ga nihče ne moti. Vznemirjanje med jedjo mu povzroča stres in zelo verjetno bo začel hrano braniti – precej neprijetna in nevarna navada.
  • Nikoli ne hranimo tujega psa, če je v bližini naš pes, in seveda tega tudi svojemu otroku ne smemo dovoliti.
  • Otrok naj psa do določene starosti ne vozi sam na sprehod. Pri tem je vseeno, če je otrok psihično dobro razvit. Največkrat se resda vse izteče dobro, lahko pa tudi pride do napada drugega psa in takrat potrebuje biti ob psu fizično močna oseba.
  • Ko pes počiva, je najbolje, da se z otrokom umaknemo. Na silo zbujen pes se rad vznemiri.
  • Otroku preprečimo, da bi psu jemal njegove igrače. Večina psov v takem primeru ne pozna šale.

POMEMBNO:

Otrok in pes se nikoli ne smeta igrati brez nadzora. Če je treba, še zlasti, če pes v igri ne uživa in je zanj vse skupaj preveč divje, moramo igro takoj prekiniti.

 

 

Pes si ustvarja odnos do otroka na podlagi izkušenj

Pri marsikateri pasmi je med vedenjsko sliko opisano, da imajo njeni predstavniki radi otroke. To je ena najpogostejših neresničnih in nestrokovnih trditev, saj takšnih pasem ni.

Pes si namreč ustvarja odnos do otroka na podlagi izkušenj z njimi in nobena pasma, noben pes nima vgrajenega gena za brezpogojno ljubezen oziroma za dober odnos do otrok.

Če bo otrok do našega psa preveč vsiljiv, ga bo motil med počitkom ali hranjenjem, mu jemal igrače, ga vlekel za uhlje ali rep, ga štirinožec ne bo imel rad.

Pomembno je, ne glede na odnos, ki ga imata otrok in pes, da ju nikoli ne pustimo sama oziroma brez nadzora.

Res je, da v veliki meri otrok in pes postaneta nerazdružljiva, globoko povezana prijatelja. Vemo pa tudi, da je otrok, ki odrašča skupaj s psom v hiši, psihično veliko bolj odprt, razvije celo vrsto pozitivnih čustev, se bolje uči …

Nikakor ne smemo pustiti, da bi otrok kakorkoli trpinčil psa oziroma počel karkoli takega, kar psu ni všeč. Energično pa moramo ukrepati v primeru, če bo pes brez vzroka na otroka renčal. Ko se enkrat začne to dogajati, se stvar ponavadi slabo konča. Lahko tako, da bo pes otroka popadel, in v takšnem primeru bomo morali resno razmišljati o odhodu štirinožca od hiše.

Avtor: Jože Vidic, dr. vet.med., v knjižici Pes, nov družinski član

 

Kako psa pripraviti na prihod dojenčka

Prihaja nov dojenček in se doma sprašujete, kako se bo odzval kuža? Kako ga pripraviti in navaditi na dojenčka?

Otrok se ob kužku nauči pozitivnega odnosa do živali, odgovornosti, mirnosti, nežnosti, skrbnosti že v zgodnjem otroštvu. Nekaj nasvetov za prijetno sobivanje …

Za kužka se s prihodom dojenčka ne sme nič spremeniti. To dosežete tako, da začnete spremembe uvajati, predno pride dojenček, da jih ne bo povezal z njim.

  • Če je pes do zdaj smel na kavč, pa po prihodu dojenčka tega ne bo smel več, ga na to navadite že mesece, predno pride domov dojenček.
  • Če se bo spremenila dnevna rutina – kuža bo hodil na krajše sprehode ali sprehode ob drugih urah – ga na to ravno tako začnite navajati prej.
  • Če ima kuža slabe navade, ga je treba teh prav tako odvaditi že pred prihodom dojenčka. Za to se obrnite na inštruktorje v pasjih šolah. Odvadite ga lajanja na zvonec ali skakanja na ljudi.
  • Pred prihodom dojenčka ga lahko seznanite z opremo in igračami, predvsem s tistimi, ki oddajajo različne glasove. Še posebej, če je kuža boječ in potrebuje za sprejemanje novih stvari več časa.
  • Kuža se lahko brez težav približa dojenčku, a vedno pod nadzorom! Dovolite mu, da ga povoha in prav nič se ne bo zgodilo dojenčku – tudi, če ga poliže.
  • Ko pride mama domov s porodnišnice, naj dojenčka prime nekdo drug, mama pa naj pozdravi kužka.
  • Ob prihodu dojenčka kužka nikakor ne smete zanemariti. Mama se lahko mirno uleže z dojenčkom na zofo in poleg dojenčka crklja tudi kužka, tako se bo kuža zagotovo še zmeraj počutil zaželenega in bo imel manj razlogov za ljubosumje.
  • Na sprehode z dojenčkom naj mama vzame tudi kužka.
  • Kužka k dojenčku ne silite. Tudi, če ga bo ignoriral, ga bo slej ko prej premagala radovednost in ga bo prišel pogledat. Če še ne poznate telesne govorice psa, se o njej dobro poučite vsi člani družine; tako boste lahko prepoznali, če kužku ob dojenčku ne bo prijetno. Dajte mu tudi možnost, da se umakne na svoj prostor. Na tem prostoru ga vedno pustite pri miru.
  • Takoj, ko bo dojenček začel kazati zanimanje za kužka, ga začnite učiti, kako se do psa vesti. Nikar naj ga ne cuka, tudi objema ne. Kužki tega v resnici ne marajo. Dotika naj se ga nežno in na kratko in samo toliko časa, dokler je to prijetno tudi kužku. Ko se bo otročiček razvijal, ga učite, da mu raje, kot da ga boža, vrže kakšno igračko.
  • Če otrok nadleguje psa ali pes otroka, ju ločite z ograjo ali vrati. Še posebej je to pomembno takrat, ko se otrok začne plaziti in raziskovati okolje in ko ne more nihče od odraslih situacije nadzorovati, ker na primer ravno kuha kosilo.
  • Koliko je star otrok, ki ga poleg psa ni treba več nadzorovati, je odvisno od zrelosti otroka. Predvsem mora zelo dobro razumeti, kako se do psa vesti in kdaj ga mora pustiti pri miru.

Avtorica: Simona Lustek

 

7-letnik, ki je rešil več kot 1300 psov

Malokdo izmed odraslih se lahko pohvali s tem, da je rešil prek 1300 psov, kaj šele otrok. A Roman McConn je drugačen, saj je prav toliko psom pomagal najti dom.

To so opazili tudi v oddaji pri znani voditeljici Ellen Degenere ter v ameriški organizaciji American Society for the Prevention of Cruelty to Animals (ASPCA), kjer so mu podelili posebno priznanje za njegovo delo in trud (Kid of the Year 2018 Award).

Project Freedom Ride/FB

Njegova mama Jennifer pravi, da je Roman neverjetno empatičen in hkrati odločen. Vse se je pričelo z obiskom zavetišča, ko si je Roman za nekega psa neverjetno želel, da bi ga nekdo posvojil. Mamo je prosil, da psa in Romana posname, filmček pa objavita na njegovi Facebook strani. Na ta način je topel dom dobilo veliko, natančno kar 1300 in več psov iz zavetišča. Roman v središče svoje zgodbe postavlja živali, ki so postavljene na stran – tiste, ki so že (pre)dolgo v zavetišču in starejše pse. Za prav vsakega psa, ki sta ga Roman in njegova mama doslej posnela in film objavila, se je našel topel dom.

Project Freedom Ride/FB

Roman je tudi gonilna sila projekta ”Project Freedom Ride”, katerega cilj je, da vozi pse iz prenatrpanih zavetišč v Texasu in Georgii, v tiste v Washingtonu, Idahu oz. kamorkoli, kjer živali najdejo svoj dom.

Project Freedom Ride/FB

”Mislim, da je zelo pomembno za pse, ki jih srečam, da jim dam najboljšo možnost za nov dom,” pravi sedemletnik, ki zveni precej bolj odraslo. Pravijo mu, da je rojeni šepetalec psom.

V oddaji pri Ellen je Roman dejal, da so njegovi upi za prihodnost, da dobi topel dom kar največ živali, kot je mogoče. ”Mislim, da si psi zaslužijo veliko več, kot pa življenje v kletki,” je še dejal.