Madžarski ptičar (vižla): vedno bolj priljubljen, toda ni primeren za vsakogar

Madžarski ptičar (vižla) je stara pasma, ki izvira iz Madžarske in je ena redkih lovskih pasem, ki so jo skozi stoletja uporabljali tako za lovskega kot družinskega psa.

Čeprav še vedno velja za precej redko, njena priljubljenost tudi pri nas v zadnjih letih močno narašča.

Ušteli pa bi se, če bi zapisali, da je ta pes z ogromno količino energije primerna izbira za vsakogar: četudi sami niste energični in aktivni, si tega, sicer vdanega in zvestega spremljevalca, raje ne omislite.

Vižla je idealen družabnik za zelo aktivne lastnike, športnike in lovce. Le sprehod na dan še zdaleč ne bo dovolj, da bi zadostili dnevni potrebi po gibanju tega nadvse energičnega psa.

Da vižlo utrudimo, je po navedbah poznavalcev pasme potrebna vsaj ura hitrega teka na dan, v vsakem vremenu in brez izjeme. Predstavniki pasme menda nadvse uživajo tudi v teku ob kolesu ali rolerjih. Poleg tega ji mora lastnik zagotoviti ustrezno psihično stimulacijo. Če ustrezne telesne in psihične stimulacije ne bo, se zna kaj hitro zgoditi, da bo vižla postala uničevalna, vaša lastnina pa ogrožena; vsekakor pa to ne bo srečen pes.

Katja Željan (celoten poglobljen prispevek o tej pasmi, intervju s strokovnjakinjo ter izkušnje lastnikov te pasme, si lahko preberete v aktualni številki revije Moj pes)

7 pasem psov z modrimi očmi

Psi z modrimi očmi so resnično redki, a nadvse lepi. So vam modre oči pri psih všeč? Tokrat o  7 pasmah, ki imajo gene za modre oči.

Portal www.dogster.com kot pasme psov, pri katerih lahko najdemo gene za modre oči, izpostavlja sedem pasem, ki jih predstavljamo v nadaljevanju:

Sibirski haski:

 

Njihove barve očes so modra, rjava ali lešnikova. Svetlomodra barva oči je stereotipna, vendar pri haskijih ne prevladuje. Haski ima lahko eno oko rjavo ali lešnikovo barvo in drugo oko modro, ali pa ima eno modro in drugo barvno mešano; ta pojav se imenuje bi-eyed. Haski je ena izmed redkih pasem, kjer je različnost očesne barve dovoljena na predstavah. Zmotno je prepričanje, da mora imeti haski obe očesi različnih barv.

Mejni ovčar (border collie):

Običajno Ima rjave oči, z izjemo marmoriranih psov, ki imajo včasih modre oči (samo eno ali obe).

Avstralski ovčar:

Barve oči te pasme so lahko rjave, modre, oranžne ali kombinacija barv, vključno z lisami in marmorirane.

Jazbečar:

Ob prisotnosti t.i. gena merle in merle barve kožuha se lahko pri jazbečarjih pojavijo tudi modre oči.

Weimaranec:

Pri mladičih te pasme izstopajo nebesno modre oči, vendar te pri odraslih postanejo sive, modro sive do jantarjeve

Valižanski ovčar:

Modra barva oči je pri tej pasmi celo dovoljena.

Dalmatinec:

Modre oči pri tej pasmi so velikokrat znamenje gluhosti.

Katja Željan

7 pasem psov, ki obožujejo vodo

Ima vaš štirinožec rad vodo ali se ji že na daleč izogne? Tokrat o pasmah psov, ki najbolj med vsemi obožujejo vodo.

Katere so torej pasme, ki najbolj obožujejo vodo?

Labradorec:

Labradorec je obseden z vodo, kar pomeni, da se ne bo mogel upreti plavanju. Ob primernih vremenskih razmerah je vsekakor priporočljivo, da psu nudite redno plavanje, saj ga bo to neizmerno osrečilo.

Irski vodni španjel:

Je vzdržjiv, marljiv, žilav, velik ljubitelj vode in primeren za vse vrste lova, zlasti na vodne ptice. Je namreč odličen plavalec.

Koder:

Kopanje kodra se lahko izvaja zelo pogosto, saj so to izvorno vodni psi, ki jim voda ne uniči naravnega mastenja. In ne le to, pasma tudi sicer v vodi nadvse uživa.

Novofundlandec:

Uživa v plavanju in v vodi nasploh ter ima naraven nagon za prinašanje. Zato so ga že zgodaj začeli uporabljati za reševanje ljudi iz vode. Je eden najmočnejših delovnih psov, zelo zvest in izjemno prilagojen življenju v družini. Kljub svoji velikosti je zelo živahen in gibčen; med hojo ali tekom se lahkotno pozibava.

Zlati prinašalec:

Človek, odgovoren za razvoj pasme, je bil Lord Tweedmouth, ki je živel severno od meje s Škotsko ob reki Tweed sredi 19. stoletja. Bil je zaprisežen lovec in s križanjem različnih pasem je želel vzrediti psa, ki bi bil nor na vodo in prinašanje, ki bi se lahko prebijal skozi gosto rastlinje, plaval v ledeni vodi in na zahtevo nežno prinašal ustreljeni plen. Brez dvoma mu je uspelo.

Portugalski vodni pes:

Kot pove že ime, pasma izvira iz Portugalske, kjer jo poznajo pod imenom Cão de água Português. Pasma ima dolgo zgodovino, saj prvi zapisi o njej segajo že v 12. stoletje. Portugalske vodne pse, te odlične plavalce in potapljače, so pri svojem delu uporabljali ribiči. Njihovi psi so se potapljali za izgubljenimi mrežami in predmeti, prenašali sporočila med ladjami ter celo varovali ribiške čolne. Med pripadniki ribiških posadk so bili portugalski vodni psi s svojim čutom za pripadnost in zaznavanje za sprememb v okolju ter dobro razvitimi čutili izredno cenjeni do modernizacije ribolova.

Nemški ovčar:

Čeprav nemški pastirji niso bili vzrejeni za plavanje, se v vodi počutijo skoraj kot ribe. Ta pasma je sama po sebi atletska in pogumna – nič jih ne more ustaviti, niti voda.

Pasme psov, ki se najbolje razumejo z mačkami

Imate radi tako pse kot mačke in bi doma imeli oboje? Tokrat objavljamo pasme psov, ki se najbolje razumejo z mačkami.

Če je vaš odgovor pritrdilen, velja po priporočilih Ameriške kinološke zveze, razmisliti o kateri od spodaj naštetih pasem psov:

Basset hound:

Baseti so mirni psi, ki kažejo posebno naklonjenost do svojih bližnjih in nikoli ne izražajo agresije. Simpatičen karakter se odlično ujame z drugimi pasmami psov, mačkami in ostalimi domačimi ljubljenci. Problem se lahko pojavi le, če se mora boriti za naklonjenost svojega lastnika, tam bi baset naredil vse.

Beagle:

Ta pasma je zelo temperamentna in nikoli ne kaže znakov agresije ali strahu. Ob primerni vzgoji in skupni socializaciji se zelo dobro razume z drugimi ljubljenčki, tudi mačkami. Paziti je treba le zaradi njihovega lovskega nagona, če živali niso skupaj odraščale oziroma se ne razumejo.

Buldog:

Je zelo družaben pes, ki se dobro razume tako z drugimi psi, kot z ne-pasjimi ljubljenčki. Potrebna je seveda zgodnja socializacija, še posebej pri samčkih, ki so lahko nekoliko agresivni do drugih samcev. Kastracija in primerna vzgoja, v kombinaciji z redno interakcijo z drugimi psi in mačkami, lahko preprečita razvoj agresije.

Kavalir kralja Karla:

Pasma se dobro razume tudi z drugimi živalmi, le paziti je treba, da ga njegova zaupljiva narava ne pripelje do kakšnega nesporazuma z drugo agresivno živaljo, saj potem utegne postati boječ. Pri manjših hišnih ljubljenčkih pa njegov lovski temperament lahko prevlada, zato jih nikoli ne puščajte brez nadzora.

Škotski ovčar:

Škotski ovčar uživa v družbi drugih živali, tudi mačk, vendar ga lahko tu in tam ovčarski nagon prevzame in jih bo zganjal. Z drugimi psi se dobro razume, če je ustrezno socializiran.

Labradorec:

Dobro se ujamejo z drugimi živalmi, tudi mačkami, saj so izredno neagresivne narave, zato ob primerni socializaciji zlahka dosežemo uspešno sobivanje tudi z drugimi živalmi.

Zlati prinašalec:

Odlično se ujame tako z drugimi psi kot z vsemi domačimi živalmi, zato je glede tega skrb odveč.

Metuljček:

Z drugimi psi in mačkami se bo, ob zgodnji in obsežni socializaciji, dobro razumel, zato poskrbite, da bodo ti ljubljenčki skupaj že od malega. Manjše zunaj živeče živali pa bo najverjetneje preganjal, zato poskrbite, da je vselej na povodcu.

Mops:

Mops se z drugimi psi, mačkami in ostalimi živalmi načeloma zelo dobro ujema, zlasti če je z njimi socializiran od malega. Lahko se pojavi ljubosumje, če mops začuti, da ne dobiva dovolj pozornosti. Na splošno pa so mirni, družabni, igrivi in ubogljivi psi, zato sobivanje z drugimi ljubljenčki ne bo problematično.

9 pasem, ki ne marajo zime

Ali veste, katere pasme zime resnično ne ljubijo? Tokrat jih objavljamo 9, ki po poročanju portala greenfieldpuppies.com ne marajo zime.

Jim gre verjeti? Na seznam so uvrstili naslednje:

  1. Basset hound:

Ima kratke noge, dolga ušesa in kratko dlako, kar pomeni, da jih hitro zebe in da imajo težave, ko se prebijajo skozi sneg. Poleg tega se njihova dolga ušesa na snegu hitro premrazijo, sploh če želijo kaj povohati.

2. Bostonski terier:

Ti majhni psi imajo precej kratko dlako in kratke noge. Hitro so premraženi in imajo kot brahicefalična pasma lahko celo dihalne težave, če je zunaj preveč mrzlo. Če jim zagotovite toplo oblačilo, bodo imeli zimo že nekoliko raje.

3. Čivava:

Pasma ima korenine v Mehiki, kar pomeni, da ima veliko raje toplejše vreme in višje temperature. Od mrazu se lahko zelo tresejo, zato jim je pozimi nujno zagotoviti ustrezna oblačila.

4. Jazbečar:

Pasma z majhnim, a razmeroma dolgim telesom, se dviga tik nad tlemi, za nameček pa je njihova dlaka kratka, zaradi česar je jazbečar hitro premražen.

5. Francoski buldog:

Ima kratko dlako in kratek gobček, to pa pomeni, da ga hitro zebe in da ima lahko pri preveč nizkih temperaturah tudi dihalne težave. Prehlad ali respiratorne infekcije so to pasmo lahko zelo nevarne.

6. Nemška doga:

Čeprav gre za velikega psa, pa mu njegova kratka dlaka pozimi ne nudi dovolj izolacije, zato ga hitro zebe. Mogoče se bo snega in zimskih radosti bolj razveselili, če ga primerno oblečete, a ta radost ne bo ravno dolgotrajna. Raje bo doma grel kavč.

7. Miniaturni pinč:

Ta droben pes ima zelo kratko dlako, zato resnično ni ljubitelj zime. Bolj všeč mu bo, če ga boste crkljali in ga razvajali pod odejico kje na toplem.

8. Mops:

Še ena brahicefalična pasma, ki ima zaradi krajšega gobčka lahko dihalne težave, če je mraz prehud. In ne le to: na mraz so občutljive tudi njihove velike oči, zato previdnost ni odveč.

9. Yorkshirski terier:

Res je, da imajo daljšo dlako, ker pa nimajo podlanke, je njihova dlaka precej tanka. Zato jih pozimi velikokrat zebe in jih je treba primerno obleči.

Katja Željan

Schapendoes (ovčji koder)

Schapendoes (ovčji koder) je manj znana ovčarska in pastirska pasma, ki izhaja iz severovzhodne nizozemske province Drenthe.

V preteklosti so se delovne navade te pasme razvijale zlasti ob čredah ovac, danes pa je schapendoes predvsem družinski pes, ki je ljubeč in zvest spremljevalec. Ali kot pravi Mateja Jakopič Tratnik, naša tokratna sogovornica: »Schapiji se prilagodijo vsaki družini, potrebujejo samo veliko, veliko ljubezni. Sčasoma oni spremenijo lastnike. Tudi takšne, ki ob prevzemu mladička zagotavljajo, da ne hodijo v hribe in da tega ne bodo počeli, a so čez kakšno leto navdušeni planinci«.

Že v izvoru imena schapen, ki v nizozemščini pomeni ovce, je opisana prvotna namembnost te pasme, ki ji pripisujejo sorodstvo z drugimi pasmami po Evropi, kot so bradati škotski ovčar, puli, poljski nižinski ovčar, bobtail, briard, bergamski ovčar in staronemški ovčar. Sorodne srednje velike ovčarske pse so imeli v preteklosti na številnih nizozemskih kmečkih posestvih, kjerkoli so bile ovce, in pastirji, ki so potrebovali pomočnike pri zganjanju in usmerjanju ovac na paši. Življenjska stiska ter degradacija kmetijstva in gospodarstva med drugo svetovno vojno sta njihovo število dodobra zdesetkali in pasmi je grozilo izumrtje. Priznani nizozemski vzreditelj in kinolog P. M. C. Toepoel je kmalu po koncu vojne združil prizadevanja za njeno ohranitev. Tako je s somišljeniki že leta 1947 ustanovil podporno združenje vzrediteljev schapendoesov, ki je leta 1954 sestavilo prvi standard za pasmo in jo registriralo na nacionalni ravni, leta 1971 pa tudi na mednarodni. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja se je počasi razširila v druge evropske države, vendar nikoli ni dosegla množičnosti. Tudi v Sloveniji je ta pasma še vedno zelo redka in precej neznana. »Pri nas ljudje pasme ne poznajo in jo pogosto zamenjujejo s tibetanskimi terierji. Bolj je priljubljena na severu Nemčije, na Danskem in Švedskem, seveda tudi v njeni domovini na Nizozemskem, več predstavnikov te pasme pa najdemo tudi v Italiji,« pravi Mateja Jakopič Tratnik, ki ima skupaj z možem Darkom Tratnikom ter hčerkama Meliso in Rebeko kar štiri psičke te pasme. To so Bella, Didido, Ami in Lawa.

arhiv Mateje Jakopič Tratnik

Z lastnikom komunicirajo na 100 in en način

»Naša prva predstavnica pasme schapendoes je zlata Bella, ki je k nam prišla iz Belgije leta 2009. Zdaj bo kmalu stara dvanajst let in je trden steber naše pasje družine. Prvič sem videla predstavnika te pasme na razstavi v Celju in po pogovoru z lastnico sem bila navdušena, saj sem iskala pomočnika in partnerja naši takratni bradati škotski ovčarki Idi. Iskala sem predvsem psihično stabilnega psa in to Bella je. Nič je ne prestraši ali premakne, ni važno, kaj se zgodi. Vedno najprej pogleda mene, češ: ‘No, kaj pa zdaj?’,« pravi njena lastnica, ki priznava, da jo je najprej navdušil videz predstavnikov pasme schapendoes. »Ko sem raziskovala naprej, sem postajala vse bolj navdušena nad njihovim značajem,« dodaja. Po njenih besedah imajo schapiji stabilen, nežen značaj. »Zelo se povežejo s svojim lastnikom in komunicirajo z nami na 100 in en način. V naši družini imamo štiri psičke pasme schapendoes in vsaka ima svoj značaj. Vse pa so zelo igrive, ne glede na njihovo starost,« poudarja. »Meni najbolj ljub stavek opisa pasme je: ‘Schapendoes je značilen, skladen ovčarski pes pozornega in pogumnega značaja. Je pameten, čuječen, vesel, živahen, prijateljski in vesel’. Zelo je ljubeč in zvest do ljudi, ki jih pozna,« še doda.

arhiv Mateje Jakopič Tratnik

Z njimi lahko trenirate celo ples

Pasma je po oceni sogovornice primerna tako za začetnike kot tudi za izkušene lastnike. »Vzgoja je preprosta, samo ljubezen, prijazna beseda, tudi razumevanje in stisnjene ustnice ob raztrganih čevljih in zgrizenem TV upravljavcu. Nagajivost z leti malce obledi; jaz osebno uživam v njihovih idejah za norčije, zato jih ne omejujem. Smo se pa naučili pospravljanja, predvsem, ko so v hiši mladički. Nikakor pa niso potrebne jeza ter psihična in fizična kazen, saj s tem naredimo prestrašenega psa. Mladiček potrebuje predvsem veliko različnih izkušenj z lastnikovo pomočjo in podporo, da se razvije v stabilnega odraslega psa,« meni. Predstavniki pasme schapendoes po njenih besedah neznansko uživajo v teku in hoji po naravi, pravzaprav v vsaki dejavnosti z lastnikom. Tako ne preseneča, da tudi ta (sčasoma) najde užitek v naravi. »Pri nas psičke trenirajo in tekmujejo v agilityu in v rally obedienceu, vse pa imajo narejen tudi osnovni izpit poslušnosti BBH. S schapendoesom sicer lahko trenirate tudi disciplino ples s psom ali njihovo osnovno dejavnost pašnjo ovac; skratka, vsak šport je primeren zanje,« je prepričana sogovornica.

arhiv Mateje Jakopič Tratnik

Ne pozabite na tedensko česanje

Z dolgo dlako, brki, brado in obrvmi, ki segajo čez oči, so ti psi videti prikupno in sproščeno neurejeni, seveda pa kot sodobni hišni psi potrebujejo redno nego in dodatno skrb za higieno. Že prvi pogled na predstavnika te pasme, ki v višino doseže med 40 in 50 centimetri, tehta pa približno 17 kilogramov, največkrat postavi vprašanje nege njegove dlake. »Da, potrebno je česanje. Enkrat na teden je dovolj, vendar lastniki hitro pozabijo na česanje. Če se v dlaki naredijo vozli, to ni prijetno ne za psa in ne za njegovega lastnika. Če bomo psa vsak teden počesali, mu pregledali tačke, zobe in obe ušesi, bo kuža srečen, rad se bo česal in nega bo zanj prijetno opravilo. Sicer pa se lahko kopa v morju ali sladki vodi in se celo meče po blatu, pa se vozli ne bodo naredili. Dlaka se namreč posuši, blato odpade in potem imate doma ali v avtu peskovnik, ampak pes je čist. Ker mi v hiši peskovnika ne maramo, psičkam po vsakem sprehodu umijemo tačke,« nam še zaupa Mateja Jakopič Tratnik. In za konec doda: »Čudovita pasma je in mislim, da se s tem strinjajo tudi lastniki mladičkov naših psičk, ki so jim kužki popestrili in malce spremenili življenje«.

Katja Željan

13 pasem psov, ki so najmanj agresivne

Agresija pri psih je kompleksna tema, o kateri bi se lahko na široko razpisali, a nekatere pasme psov so menda že po naravi manj agresivne od drugih.

Če gre verjeti navedbam spletnega portala canna-pet.com, so najmanj agresivne pasme psov naslednje:

Bernski planšarski pes:

Bernski planšarski pes je izredno zvest, vdan, ljubezniv in prijazen. Odlično se prilagodi kakršnemu koli družinskemu življenju. Ima uravnovešen temperament in nikoli ne kaže znakov agresije.

Baset:

Baset je sladek in nežen hišni ljubljenec, z izjemno mirnim obnašanjem, brez znakov agresije.

Beagle:

To je pes poln energije in se odlično obnese v družini. Veseli so vsakogar, kar pokažejo z mahanjem z repom. So zelo živahni, aktivni in energični psi ter so zato odlični spremljevalci otrok. Ta pasma hitro opozori in je zelo temperamentna, a nikoli ne kaže znakov agresije ali strahu.

Bretonski ptičar:

To so zelo inteligentni, poslušni, ljubeznivi in nežni ljubljenčki. Ker gre za tako nežno pasmo, se lahko zgodi tudi, da postanejo bojazljivi in zadržani, zato je zgodnja socializacija v tej smeri obvezna.

Buldog:

Načeloma gre za mirno in popolnoma neagresivno pasmo, ki pa je lahko zelo dominantna, zato potrebuje odločnega lastnika.

Kavalir kralja Karla:

Skoraj nikoli niso nervozni in agresivni ter zelo uživajo v družbi majhnih otrok in ostalih hišnih ljubljencev, kar je za majhne pasme psov prava redkost.

Škotski ovčar:

Škotski ovčarji so energični, igrivi, senzibilni, prijazni, zvesti in jih je preprosto šolati. To so izredno inteligentne živali, ki obožujejo človeško družbo. Radi so s svojo družino. Niso agresivni, kljub temu pa niso zaupljivi do ljudi, ki jih ne poznajo

Labradorec in zlati prinašalec:

Oba sta inteligentna, ljubeča, samozavestna, aktivna in prijazna. Sta izredno družabna in obožujeta človekovo družbo, posebno rada pa sta tudi v družbi drugih živali, zaradi česar sta resnično odlična družinska psa.

Novofundlandec:

Novofundlandci so pogumni, predani, zvesti in ena izmed najbolj prijaznih pasem med psi.

Koder:

Koder se dobro ujame z drugimi psi, saj je izredno prilagodljiv. Prav tako se bo ujel z drugimi hišnimi ljubljenčki, če bo z njimi od malega.

Portugalski vodni pes:

Zelo radi imajo otroke in druge živali. Mnogokrat se postavijo tudi v vlogo mirovnika v skupini psov, ki se ne marajo.

Mops:

Pasma ne kaže nobenih znakov nervoze ali napadalnosti. Mopsi so šarmantni, ponosni, ljubeznivi psi, ki so običajno neproblematični v odnosu do svoje okolice.

Katja Željan

Volčji psi – marsikdo bi jih rad vzgajal kot pse, toda to niso psi

Volčji psi – hibridi oz. križanci med volkom in psom niso pripadniki pasem psov, temveč dejanski križanci. Mednje ne sodimo s strani FCI in AKC priznanih pasem.

Kljub temu, da bi jih marsikdo rad vzgajal kot pse, to niso psi.

Čeprav imata volk in pes določene skupne lastnosti in zgodovino, gre za dve povsem različni vrsti in metati ju v enak koš bi bilo ne samo krivično, temveč tudi nevarno.

S tem, ko ljudje od njih pričakujejo psa, delajo tem čudovitim bitjem izredno krivico. Govora je namreč o živalih, katere % volka je tako velik, da njihovo vedenje več ne more biti šteto kot vedenje psa. Večja, kot je vsebnost volka, manj »pasjega« vedenja je v njihovem obnašanju.

Čeprav so volčji mladički ljubki in morda podobnim pasjim, pa se z odraščanjem njihovo vedenje drastično spremeni in je veliko bolj ”intenzivno” od pasjega.

Volčji psi so izredno boječi, trpijo za ločitveno tesnobo, kar pomeni, da potrebujejo pasjega družabnika, saj v trenutku ‘demolirajo’ celotno hišo in preskočijo skoraj vsako še tako visoko ograjo. Ne moremo jih imeti zaprte v hiši ali jih jemati s seboj kamorkoli gremo mi.

Nasprotno, v večini primerov jih je prav nemogoče spraviti v avto in z njimi iti med ljudi. Velika večina ne trpi vožnje z avtomobilom in menjavanja okolja. Njihovo vedenje je še veliko intenzivneje od denimo izredno zahtevnih češkoslovaških volčjakov, ki so priznana pasma. Ko odrastejo znajo biti izredno nepredividljivi do drugih živali in ljudi. Še posebej okrog otrok in majhnih živali, ki jih štejejo kot plen.

Ljudje si želijo imeti doma nekaj naravnega, divjega in volk jim predstavlja ravno to. Vendar življenje ni film in v veliki večini primerov posedovanje divje živali prinese več težav kot koristi. Zakaj divje živali? Velika večina ljudi nima pogojev in bivalnega prostora, znanja za takšno žival, posledice so pa katastrofalne. V veliko državah so volčji psi prepovedani z zakonom, saj se štejejo enako, kot če bi imel doma pravega volka, njihovo imetje pa je zato proglašeno kot ilegalno.

V tujini, sploh v Ameriki, so tovrstni križanci izredno priljubljeni in vsako leto išče dom ogromno volčjih psov. Veliko jih pristane v zavetiščih, kjer jih usmrtijo – če imajo srečo, jih vzamejo zatočišča za volkove, vendar je realnost takšna, da so navadno ti centri za volkove tako polni, da večine volčjih hibridov ne morejo vzeti.

Volčji psi potrebujejo ograjo visoko najmanj tri metre in podkopano z betonskimi temelji spodaj in zaščito na vrhu ograje. Primerno okolje za takšno žival je nekje na samem, saj s svojim tuljenjem in prisotnostjo na žalost zbujajo težave. V tujini in tudi pri nas so že reševali volčje hibride, ki so jih skrbniki morali oddati zaradi klica policije sosedov zaradi volčjega tuljenja.

Življenje z njimi pomeni popolno prilagoditev življenjskega stila in tega bi se moral zavedati vsak, ki si k sebi želi sprejeti takšno žival.

Anja Kosi

Najbolj redki psi v Sloveniji: 34 pasem, ki ima le po 1 predstavnika

V centralnem registru psov ima trenutno registriranega po enega predstavnika kar 34 pasem (podatki: UVVVR). To so najbolj redke pasme pri nas.

Katere so torej najbolj redke pasme v Sloveniji?

  • Poljski gonič

Dansko švedski gardshund

Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Južnoruski ovčar
  • Mali angleško-francoski gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Atlaški ovčar

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Auvereneški ptičar

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Mali vendejski baset – grifon

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Ameriški lisičar
  • Veliki angleško-francoski gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Mali gladkodlaki bernski gonič
  • Kishu
  • Susseški španjel
  • Norbottenski špic
  • Mali gaskonjec – saintongeois

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Arieški zajčar

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Mali bernski gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 4.0
  • Slovaški ostrodlaki ptičar
  • Jamtlandski pes
  • Zajčar
  • Dandie dinmontov terier
  • Falen/vešča

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Arteški gonič
  • Mali švicarski gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Tribarvni francoski gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Broholmer
  • Clumberški španjel
  • Veliki vendejski baset – grifon

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Resasti italijanski gonič
  • Frizijski vodni pes – wettertho
  • Zahodnosibirska lajka
  • Portugalski planinski pes estre

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Higenov gonič

    Vir: commons.wikimedia.org CC BY-SA 3.0
  • Smoushound

    Vir: commons.wikimedia.org CC A2.0
  • Romunski karpatski ovčar

10 najbolj lenih pasem psov

Ne pokate ravno od energije, pa si vseeno želite pasjo družbo? V tem primeru se odločite za katero od lenih pasem psov, ki nimajo ravno velike potrebe po fizični aktivnosti.

Kar pa seveda nikakor ne pomeni, da ne potrebujejo sprehoda in svežega zraka.

Po navedbah spletnega portala www.puppyleaks.com je 10 najbolj lenih pasem psov naslednjih:

Basset Hound:

Baset je sladek in nežen hišni ljubljenec, z izjemno mirnim obnašanjem, brez znakov agresije. Pasma je nagnjena k lajanju in tuljenju, vendar zaradi svojega prijaznega značaja ne more biti pes čuvaj. Ne mara biti sam, zato se priporoča pasja družba v času, ko ni doma nikogar drugega.

Greyhound:

Veliki angleški hrt je najhitrejši pes na svetu, hkrati pa tudi velik lenobnež, ki bo cele dneve preležal na kavču. To je ljubek, nežen, ljubeč, prilagodljiv, zvest in inteligenten pes, ki je zelo atletski in hiter, vendar se mu ne ljubi vedno tekati. Zanj so bolj značilni kratkotrajni viški energije, ki jim sledijo dolgi počitki. V resnici bo prespal večino dneva.

Havanski bišon:

Havanski bišon je zelo igriv pes, ki pogosto išče vašo pozornost. Pogosto ga boste videli, kako izvaja trike, samo da bi dobil pozornost ljudi. Zaradi tega je bil tudi pogost pes v cirkusih. To je odličen družinski pes, saj je dovolj majhen, da ga lahko imate v majhnem stanovanju, vendar ni tako razdražljiv in glasen kot ostali majhni psi. Ta pes je znan po tem, da sledi svojemu lastniku v vsak kotiček hiše

Nemška doga:

Nemška doga je dostojanstven, prijazen, potrpežljiv in igriv pes, ki za srečo nujno potrebuje človeško bližino. Odlikuje ga umirjen, pogumen, zvest in zanesljiv karakter. Nemška doga se zelo naveže na človeka, zelo nerad je sam, zato ni primeren za družine, ki ga bodo puščale dolgo časa samega. Kljub svoji velikosti se nemška doga najbolje počuti na domačem kavču, v neposredni bližini svojega lastnika.

Angleški buldog:

Angleški buldog je vdan, zanesljiv, zvest, ljubezniv in nežen pes. Ker so ga vzredili za družnega psa, potrebuje veliko lastnikove pozornosti in se zelo naveže na svoj dom in družino. Ne mara pa samote, zato ga ni priporočljivo puščati samega dlje časa. Njegove počasne reakcije mnogi zamenjajo za lenobo, a buldog dejansko premisli vsako dejanje in ne sledi slepo ukazom, kar je dokaz njegove velike inteligence. V mladosti so to dokaj živahni psi, z leti pa se močno umirijo. Če vas ne motijo smrčanje, slinjenje in packanje pri hranjenju, želite pa nežnega in ljubeznivega družinskega ljubljenčka, je buldog pravi pes za vas

Kodrasti bišon:

Najsrečnejši je pri družinah, ki ga vključijo v svoje dnevne aktivnosti. Za to pasmo je značilen nežen in prijazen karakter, obenem pa so ti psi izjemno zaščitniški do svojih lastnikov in zato dobri čuvaji. So zelo samostojni in samozavestni, a kljub temu najbolj uživajo v lastnikovem naročju. So ena redkih manjših pasem, ki po naravi ne laja veliko, niso »bevskači«, lajajo le, kadar lastnika opozorijo na prihod tujca – kar sovpada z njihovo vlogo psa čuvaja. Ne prenašajo dobro samote, zato ni priporočljivo, da jih pustimo same v stanovanju dlje časa.

Čivava:

Čivave so izključno notranji psi, dobro se znajdejo tudi v zelo majhnih stanovanjih. Ne potrebujejo dosti gibanja, vseeno pa se priporoča vsakodnevni sprehod, da se izognemo prekomerni telesni teži. Sprehajamo jo na oprsnici, saj bi ji ovratnico lahko poškodovala krhek vrat.

Čov čov:

Kljub svoji velikosti potrebujejo zmerno aktivnost. Na sprehode radi hodijo, ob dovolj gibanja pa so znotraj doma načeloma umirjeni.
Zelo dobro se počutijo tudi v hiši z velikim vrtom, ki pa mora biti ograjen, saj so nagnjeni k lovljenju drugih živali. Bivalnemu prostoru te pasme je treba posebno pozornost nameniti poleti, ko so zunanje temperature višje. Te namreč ne prenaša najbolje, zato mu je takrat potrebno zagotoviti hladen in senčen prostor.

Šicu:

Je dostojanstven, živahen, pozoren, vesel, simpatičen in igriv. Hrepeni po človeškovi bližini in si želi z lastnikom preživeti vsak trenutek dneva. Naravnost obožuje sedenje v naročju in crklanje. Potrebuje redne dnevne sprehode, ki so lahko tudi krajši. Obožujejo igre z družino. Najraje pa tekajo prosto, po varno ograjenem domačem dvorišču.

Maltežan:

Maltežan je eden od psov, ki ne potrebuje ogromno aktivnosti. Zadostovala bo že igra na vrtu in kratek sprehod. Kljub temu pa so nagnjeni k debelosti, zato potrebujejo redno aktivnost. Pred osmim mesecem ne smejo biti pretirano aktivni. Ti psi so odlični za starejše ljudi, tiste, ki se težko gibljejo, alergike in ljudi, ki imajo malo bivalnega prostora.

Katja Željan

Preberite si še: