Najenostavnejši domači piškoti za psa iz le 2 sestavin

Vsi kdaj radi spečemo domače piškote, prav tako pa seveda piškote oz. priboljške za našega psa.

In čeprav se lahko z recepti poigravamo, saj jih obstaja kar nekaj, je ta recept najenostavnejši – ima le 2 sestavini!

Sestavini za piškote:

  • približno 100 g mletega mesa ali zelenjavnega obroka za dojenčke (pazite, da ne vsebuje čebule)
  • 2 skodelici moke ali mletih ovsenih kosmičev

Priprava:

Segrejte pečico na 175 stopinj Celzija, pekač pokrijte s peki papirjem. Obe sestavini dobro zmešajte v gosto testo, razvaljajte in izrežite v želeno obliko (kost je še posebej zanimiva, a tudi okrogli piškoti bodo kužkom teknli enako dobro).

Pecite 20-25 minut in pustite, da se popolnoma ohladijo.

 

Praznični recept: Piščančji hrustljavčki z jabolkom in cimetom

Praznični mesec ne bo zares praznični, če nekaj tega vzdušja ne boste delili tudi z vašimi kosmatimi spremljevalci.

Kaj pa, če bi jih letos razveselili s piščančjimi hrustljavčki z jabolkom in cimetom?

Sestavine:

  • 150 g ovsenih kosmičev
  • 1 jabolko
  • 200 g nemastnega piščančje meso (mleto)

Priprava:

Jabolko naribajte in jo zmešajte s surovim piščančjim mesom, najlažje bo, če uporabite mleto meso. Temu dodajte ovsene kosmiče, ki so lahko zdrobljeno ali zmleti. Vse sestavine pustite nekaj časa, da se namočijo. Če je masa presuha, jo lahko nekoliko prelijete z mlačno vodo. Na koncu v zmes dodajte 1 čajno žličko cimeta in sestavine dobro premešajte.

Oblikujte kroglice, ki jih potem na pladnju lahko dodatno sploščite. V predhodno ogreti pečici jih pecite 10 do 15 min na 180°C.

Nemasten piščanec je lahko prebavljivo meso, ki je primerno za pse vseh starosti. Jabolko doda sočnost, ščep cimeta pa ustvari pravo praznično vzdušje. Če vaš pes ne tolerira perutnine, lahko piščančje meso brez težav zamenjate z drugo vrsto mesa.

Lena Gregorčič

Kozje mleko za psa? Zakaj pa ne!

Kaj ni tako, da psi ne smejo uživati mlečnih izdelkov, ker povzročajo prebavne težave? Do neke mere imate prav – vsi mlečni izdelki niso primerni za pasji želodček.

A tisti, ki so, so lahko eden izmed načinov, kako okrepiti imunski sistem psa. Vse je odvisno od vrste izdelka (kefir, albuminska skuta, jogurt …) in od izbire beljakovinskega vira mlečnega izdelka.

Kozje mleko in izdelki iz kozjega mleka, kot je npr. jogurt, so v večini primerov izjemno varni (lahko prebavljivi) in jih odlično prenašajo tudi psi, ki imajo sicer težave po zaužitju mlečnih izdelkov na osnovi kravjega mleka. Kozje mleko je namreč lažje prebavljivo, vsebuje visoko vsebnost beljakovin, vitaminov in mineralov in v hladnih jesenskih dneh pomaga krepiti imunski sistem.

Zakaj je kozje mleko tako posebno?

Ker so koze zelo izbirčne pri prehrani in to se odraža tudi na kakovosti njihovega mleka! Na paši pojedo samo najboljše in najbolj zdrave dele rastlin, zaužijejo pa več kot 600 različnih rastlin in vršičkov, pri čemer izberejo samo najboljše dele rastlin, kar je prav gotovo tudi vzrok, da ima mleko tako bogato in krepčilno sestavo.

Kozje mleko ima v primerjavi s kravjim bistveno večjo beljakovinsko vrednost in vsebnost določenih vitaminov in mineralov v sledeh. Včasih so ga uporabljali kot podporno terapijo pri zdravljenju tuberkuloze, saj naj bi pozitivno vplivalo na pljučna obolenja, med drugim pa je odličen vir kalcija in silicija (pomemben za kožo); njegovo zdravilno moč pa je opeval že Hipokrat. V praksi se zato odlično obnese pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem, in pri povečanih telesnih potrebah, ki jih imajo npr. breje in doječe psice ter mladički. To pa še zdaleč ni vse; za razliko od kravjega mleka je zaradi drugačne sestave tudi lažje prebavljivo. Poleg tega vsebuje tudi manj laktoze, ki je sicer glavni krivec za prebavne težave pri psih. Če ima pes potrjeno alergijo na kravje mleko, previdnost vseeno ne bo odveč. Čeprav mnogi pravijo, da je kozje mleko nealergeno, je ustreznejša oznaka manj alergeno, saj lahko še vedno pride do reakcij, ki pa so načeloma blažje. Skrbniki alergikov se zato tudi kozjemu mleku raje preventivno odpovedo. Če pa pes nima težav, ga lahko ponudite brez zadržkov.

Kdaj lahko psu ponudimo kozje mleko?

Kozje mleko je odličen dodatek k prehrani brejih in doječih psic ter njihovih mladičkov. Ker ima nekoliko specifičen okus, običajno spodbudi tek neješčim in izbirčnim psom, zaradi visoke vsebnosti beljakovin pa se odlično obnese tudi pri tistih psih, ki jih je treba nekoliko porediti.

Kozje mleko naj bi tudi imelo pozitivne učinke na črevesje, zato se priporoča ob različnih črevesnih težavah pa tudi ob težavah s prebavnim traktom nasploh. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov, mineralov in beljakovin pa je odlična krepitev za vse pse z oslabljenim imunskim sistemom. Ponudimo ga lahko samostojno ali pa z njim okrepimo obrok. Kot vedno začnemo v manjših količinah in opazujemo reakcije.

Seveda ni nujno, da se omejite izključno na kozje mleko, naštete lastnosti veljajo za vse izdelke iz kozjega mleka, torej tudi kozji jogurt. Odličen posladek, ki naj bo v teh prihajajočih sivih dnevih čim večkrat na jedilniku.

Lena Gregorčič

 

 

Kosti v prehrani – katere so primerne?

Ko pride do kosti v prehrani psov, so mnenja deljena. Številne kosti so neprimerne, ker lahko povzročilo večje ali manjše tegobe.

Katere kosti so primerne? Surove in mesnate, je pravi odgovor, ki v praksi pomeni, da naj bo razmerje med kostno-hrustančnim delom in mišičnino oz. vezivnimi tkivi približno 1:1.

Sem spadajo piščančji, puranji in račji vratovi, goveji in žrebičkov rep (primerne velikosti glede na psa), pri čemer so vratovi še najbolj primerni za začetnike: piščančji in račji za manjše pse, puranji za večje pse, potem pa lahko pes napreduje na bolj kompleksne kose (še vedno surove in mesnate), saj ne nazadnje tudi obdelava različnih kosti zahteva svoj trening in kilometrino. Ker so to mesnate kosti, je veliko manjša verjetnost, da bi se del gole kosti kam zataknil in povzročil težave.

Odličen posladek so tudi surovi goveji sapniki, ki tehnično gledano sicer ne spadajo ravno med mesnate kosti, se pa psi z njimi zelo zabavajo, sploh če jih napolnimo s slastnim surovim mesom. Ker so mehki, so primerni tudi za pse, ki imajo morda nekoliko oslabljene zobe, a lahko še vedno varno grizejo.

Lena Gregorčič

 

Kostna juha blagodejna tudi za pse

Kurja juha naj bi bila odlična za dušo (in imunski sistem), podobno pa velja tudi za kostno juho, ki jo lahko brez težav in z nekaj prilagoditvami pri kuhanju postrežete tudi v pasji skledi.

Kostna juha naj bi bila bogata z vitamini in minerali, ki bodo pomagali pri krepitvi imunskega sistema, zaradi česar jo je priporočljivo vključiti na jedilnik okrevajočih psov po bolezni ali operaciji. Prav zaradi tega je tudi odličen dodatek k prehrani starejših psov, saj bo ogrela dušo in telo, seveda pa lahko z njo samo popestrite običajen pasji jedilnik in svojega psa malo razvajate. Ker je večini psov zelo okusna, bodo z njeno pomočjo do praznega polizali skledo tudi tisti, ki sicer veljajo za bolj izbirčne pasje gurmane.

Kostna juha je cenovno ugodna in preprosta za pripravo. Potrebujete predvsem nekaj različnih mesnatih kosti, po želji jušno zelenjavo, veliko posodo in nekaj časa. Juho morate namreč kuhati toliko časa, da kosti popolnoma razpadejo.

Katere kosti lahko vključite v kostno juho za psa?

Uporabite lahko praktično katere koli kosti (goveje, piščančje, telečje, tudi ribje). Najhitreje bodo razpadle kosti mladih živali in piščančje kosti (približno 6 ur), medtem ko bodo kompaktne kosti za to potrebovale dlje časa. Pri tem lahko naredite kompromis in kuhanje prekinete, ko razpade večina kosti. Kosti, ki pri kuhanju ne bodo razpadle do konca, recimo klasična goveja kost za juho, zavrzite, saj nikakor niso primerne, da bi jih pes zaužil. Za kostno juho so recimo idealni piščančji vratovi, hrbti, goveji ali žrebičkov rep.

Postopek priprave

Kosti prelijete z mrzlo vodo; načeloma velja, da 1 kg kosti prelijete z 2 litroma vode. Pristavite na ogenj in vse skupaj kuhajte na nizki temperaturi; juha ne sme vreti, ampak brbotati. Kuhajte jo v pokriti posodi in po potrebi dolivajte vodo. Ker pa je receptov toliko, kolikor je (pasjih) gospodinj, boste zasledili različna priporočila okoli tega, koliko časa kuhati juho. Načeloma velja, da naj se kuha toliko časa, da večina kosti razpade; pri piščančjih se bo to zgodilo po približno 6 urah, pri govejih traja še kakšno uro dlje.

Juho lahko obogatite tudi z jušno zelenjavo, recimo s korenčkom in kolerabo, ki ju dodate približno uro pred koncem kuhanja. A ko je juha skuhana, še ni pripravljena za serviranje. Juho morate precediti skozi cedilo, na katerem ujamete drobne koščke kosti, ki jih zavržete v koš z bio odpadki, potem jo še ohladite in ji odstranite maščobo; potem pa je primerna za postrežbo.

Najbolje je, da juho čez noč shranite v hladilniku, saj se bo tako maščoba strdila v belo plast, ki jo nato preprosto odstranite. To je še posebej pomembno pri občutljivih psih, da se izognemo prebavnim težavam.

Svežo juho lahko v hladilniku hranite do štiri dni, sicer pa je veliko bolj smotrno, da jo v manjših porcijah shranite v zamrzovalniku. Na tem mestu bodo priročni silikonski modeli za mafine ali vrečke za ledene kocke, ki jih potem odtajate in ponujate sproti. Količina je odvisna od velikosti psa: za majhne pse manjše porcije (kocka ali dve), za večje pse večje porcije. Juho nato preprosto odtalite in ponudite v obroku ali kot samostojni posladek.

Kostna juha naj bi psom še posebej dobro dela takrat, ko pride do težav v prebavnem traktu. Seveda pa morate ob prebavnih težavah najprej odkriti vzrok in potem temu prilagoditi prehrano in zdravljenje. Kronične driske potrebujejo celostno obravnavo, driska zaradi zastrupitve pa pomeni nujen obisk pri veterinarju! Kostna juha naj bi bila zaradi osnovnih sestavin bogata z glikozaminoglikani (GAG), ki so med drugim tudi pogoste učinkovine v pasjih in mačjih ter tudi človeških dopolnilih za sklepe, zato naj bi še posebej dobro dela psom, ki imajo težave s sklepi. Zaradi odličnih sestavin pa deluje kot najboljši ojačevalec okusa vsakodnevne pasje hrane.

Lena Gregorčič

 

 

 

Številni pozitivni vplivi hranjenja dvakrat na dan

Mnogo sveže pečenih pasjih skrbnikov se sprašuje, kolikokrat na dan naj njihov pes je: je dovolj enkrat ali naj bo hrana razdeljena (vsaj) v dva obroka?

Če nas je stara šola učila, da je za psa več kot dovolj en obrok dnevno, smernice sodobne zdrave pasje hrane narekujejo drugačne pristope in to seveda s popolnoma utemeljenimi razlogi.

Hranjenje psa dvakrat dnevno ima več pozitivnih vplivov na pasje telo in počutje: dnevna količina hrane je razdeljena v dve manjši porciji na približno 12 ur, kar pomeni, da je želodec bistveno manj obremenjen, kot če pes dobi celotno količino hrane v enem obroku.

Manj obremenjen želodec (posledično celoten prebavni sistem) je tudi bolj zadovoljen želodec; prazen želodec lahko sproži bruhanje, želodec, ki se na hitro napolni z veliko količino hrane, pa lahko povzroča težave s kislino. Psi, ki so hranjeni samo enkrat na dan, so lahko tudi nagnjeni k prenažiranju in občutku, da jim nikoli ni dovolj, pa tudi hitreje postanejo lačni.

Pri velikih psih (doge, novofundlandci, bernski planšarski psi …) je priporočljivo, da se dnevna količina hrane, ki je v osnovi večja, celo porazdeli v tri obroke. Tako se obremenitev želodca še dodatno zmanjša.

Ne pozabite, da je po obroku obvezen počitek, ki naj traja vsaj 1 do 2 uri. To dosledno izvajajte sploh pri psih, ki imajo genetske predispozicije za zasuk želodca (že omenjene doge in bernski planšarski psi, irski seter, prinašalci …). Prav tako je priporočljivo, da psa ne nahranite takoj po aktivnosti, saj lahko s tem izzovete bruhanje, sploh če se ob tem še dobro napije vode.

Lena Gregorčič

Korenček z domačega vrta je zdrav pasji priboljšek

Korenček je zdrav in priporočljiv pasji priboljšek, ki ga svojemu štirinožcu lahko postrežete brez skrbi in slabe vesti, saj ne bo vplival na njegovo težo.

Korenček je za pse varna in v resnici tudi priporočljiva zelenjava, ki jo lahko ‘izkoristimo’ za zdrav pasji priboljšek. Nekateri veterinarji, kot poroča akc, celo priporočajo, da mladičkom, ki jim rastejo zobje, postrežemo z zmrznjenim ali mrzlim korenčkom, ki naj bi omilil neugodje v njegovi ustni votlini. Tudi na splošno za žvečenje korenčka velja, da ima blagodejen učinek na zdravje ustne votline pri psih. Poleg tega pa je korenček dober vir vitaminov in mineralov.

Kako postreči psu korenček?

V surovi ali kuhani obliki. Je pa pomembno, da korenček psu narežemo na manjše koščke, da preprečimo, da bi se mu večji kos zataknil in bi se pes pričel dušiti. Najbolje je, da je korenček nariban, saj tako lahko pasje telo iz njega ‘potegne’ največ. Korenček naj bo seveda opran in če prihaja iz industrijske pridelave, tudi olupljen. S samo količino pa, kot nikjer drugje, ne pretiravajmo.

Tukaj pa je še nekaj nasvetov za recepte s korenčkom:

Pasji piškoti s skuto in korenjem

Priboljški s špinačo, korenjem in bučkami

Korenčkovi piškotki s semeni

 

 

 

Študija nakazuje, da je grah lahko povezan z boleznimi srca pri psih

Leta 2018 je ameriški Urad za hrano in zdravila objavil, da je začel z raziskovanjem povezave med razširjenostjo kardiomiopatije pri psih in hrano, ki jo psi uživajo.

Kardiomiopatija je ena od bolezni srca pri psih, za katero je značilno, da vpliva na delovanje srčne mišice. Srca psov z kardiomiopatijo imajo zmanjšano sposobnost črpanja krvi, kar pogosto pripelje do odpovedi srca in posledično smrti. Odkrili so, da vsebuje veliko pasje hrane, ki velja za brezžitno, visoko vsebnost graha, leče in drugih semen stročnic ter/ali krompir v različnih oblikah kot eno glavnih sestavin.

Nekatere pasme psov, še zlasti večje, imajo preddispozicije za kardiomiopatijo. Med te pasme sodijo dobermani, bokserji, nemške doge, novofundlandci, irski volčji psi in bernardinci. Med manjšimi pasmami psov imajo preddispozicije za kardiomiopatijo angleški kokeršpanjeli, v nekaterih primerih pa je omenjena bolezen prisotna tudi pri pasmah, za katere pred tem ni bilo znano, da bi imeli preddispozicije zanjo. Med te pasme sodijo zlati prinašalci, labradorci, whippeti, buldogi, šicuji in mešanci. Ti psi so uživali veliko brezžitne hrane, kar je pritegnilo pozornost raziskovalcev ameriškega Urada za hrano in zdravila.

V začetku letošnjega avgusta so raziskovalci Univerze v Tuftu objavili študijo, ki nakazuje, da bi bil lahko grah glavna sestavina v dietnih, brezžitnih hranah za pse, ki povzroča kardiomiopatijo. Primerjali so namreč klasično pasjo hrano z dietno, brezžitno pasjo hrano, ki so jo povezali s pojavom kardiomiopatije pri psih. V študijih, ki je zajela več kot 800 spojin, se je izkazalo, da je na vrhu spiska sestavin, ki bi jih lahko povezali s pojavom kardiomiopatije, prav grah. Zato raziskovalci priporočajo, da so lastniki psov še posebej pozorni na brezžitno pasjo hrano, v kateri je med glavnimi sestavinami grah. V tem primeru naj se z veterinarjem posvetujejo glede izbire drugačne dietne hrane za pse.

Katja Željan

Domači pasji priboljški iz vrta: špinača + korenje + bučke

Vrtovi so polni dišeče zelenjave in zakaj je ne bi ponudili tudi našemu kosmatincu. Tokrat domači pasji priboljški iz špinače, korenja in bučke.

Priprava tokratnih domačih priboljškov za pse vzame dobrih 20 minut, prav toliko pečenje, vse skupaj vam bo torej vzelo okoli 50 minut časa.

Kaj potrebujemo?

  • Skodelico narezanih bučk
  • Četrtino skodelice arašidovega masla
  • 2 velika jajca
  • Pol skodelice ovsenih kosmičev
  • Cca. 2 skodelici polnozrnate pšenične moke (po potrebi, da dobimo voljno testo)
  • Skodelica nasekljane špinače
  • Skodelica olupljenega in narezanega korenčka

Priprava:

Pečico prižgemo na 180 stopinj Celzija in pekač podložimo s peki papirjem.

Zmiksamo jajci, narezane bučke in arašidovo maslo, da dobimo gladko zmes. Dodamo ovsene kosmiče in dvakrat po pol skodelice moke. Dodamo še četrtino skodelice moke in nato še korenje, bučke in špinačo. Samo na hitro zmešamo, da se sestavine povežejo.

Sedaj bi morali imeti lepo testo, ki ga na roke še malo pregnetemo in razgrnemo po površini. Vzamemo modelčke za piškote in jih oblikujemo.

Priboljške nalagamo na peki papir in pečemo 20 – 25 minut.

 

Alge: vedno bolj priljubljen dodatek pasji prehrani

Alge – eden izmed najstarejših organizmov na svetu se čedalje bolj uveljavlja kot pomemben dodatek v pasji hrani.

Najdemo ga že v industrijsko pripravljeni hrani, kot dodatek v priboljških ali kot samostojno prehransko dopolnilo.

Če ste kdaj posegli po nekaterih praških za mehčanje zobnih oblog pri psu, ste gotovo presenečeno ugotovili, da je ta prašek pravzaprav mešanica različnih alg.

Alge veljajo za sodoben dodatek k prehrani, čeprav je ta oznaka celo malo krivična; njihove pozitivne lastnosti so med zgodovino uporabljala številna ljudstva in na daljnem vzhodu še vedno predstavljajo pomemben del vsakdanje prehrane. Je pa res, da jih zdaj odkrivamo na novo, postajajo tudi pomemben del različnih študij in svoje mesto so seveda našle tudi v pasji skledi.

Za morske alge bi lahko rekli, da so neke vrste morska zelenjava. V primerjavi s pravo zelenjavo so bistveno bogatejše s hranilnimi snovmi, hkrati pa imajo izjemno vsebnost esencialnih aminokislin in mineralov, bogate so z beljakovinami in zdravimi maščobami, pokrivajo širok spekter vitaminov, izstopajo pa tudi po vsebnosti antioksidantov. Čeprav so po okusu bolj slane, imajo zelo nizko vsebnost soli.

Dodajanje alg v prehrano psa naj bi posledično krepilo imunski sistem psa, čeprav je seznam pozitivnih učinkov lahko še bistveno daljši: spodbujajo zdravo prebavo in vračajo energijo, alergiki poročajo, da naj bi se izboljšale težave s kožo, učinkovale naj bi tudi na obvladovanje diabetesa in težav s srcem. Nekateri ljudje jih uporabljajo v postih za razstrupljevanje, saj naj bi nase vezale težke kovine; z bogatenjem obrokov lahko načeloma dosežete podoben učinek tudi pri psih. Nekatere alge so znane tudi po tem, da imajo vpliv na delovanje hormonskega sistema, pri katerem se najpogosteje omenja ščitnica. Zlasti tiste alge, ki so bogate z jodom, lahko neposredno vplivajo tudi na delovanje ščitnice in s tem tudi na številne procese v telesu, ki jih ta žleza uravnava. To je pomemben podatek za vse, ki pse zdravite zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice; če je pes na terapiji s ščitničnimi hormoni, se morate izogniti dodatnemu vnosu joda, torej tudi algam – zlasti kelpu. Načeloma naj bi ste v tem primeru izognili tudi različnim praškom, ki mehčajo zobne obloge, a je točna sestava odvisna od proizvajalca, zato preverite na deklaracijah.

O tem, kako dodajati alge, pa si lahko preberete tukaj

Lena Gregorčič