Številni pozitivni vplivi hranjenja dvakrat na dan

Mnogo sveže pečenih pasjih skrbnikov se sprašuje, kolikokrat na dan naj njihov pes je: je dovolj enkrat ali naj bo hrana razdeljena (vsaj) v dva obroka?

Če nas je stara šola učila, da je za psa več kot dovolj en obrok dnevno, smernice sodobne zdrave pasje hrane narekujejo drugačne pristope in to seveda s popolnoma utemeljenimi razlogi.

Hranjenje psa dvakrat dnevno ima več pozitivnih vplivov na pasje telo in počutje: dnevna količina hrane je razdeljena v dve manjši porciji na približno 12 ur, kar pomeni, da je želodec bistveno manj obremenjen, kot če pes dobi celotno količino hrane v enem obroku.

Manj obremenjen želodec (posledično celoten prebavni sistem) je tudi bolj zadovoljen želodec; prazen želodec lahko sproži bruhanje, želodec, ki se na hitro napolni z veliko količino hrane, pa lahko povzroča težave s kislino. Psi, ki so hranjeni samo enkrat na dan, so lahko tudi nagnjeni k prenažiranju in občutku, da jim nikoli ni dovolj, pa tudi hitreje postanejo lačni.

Pri velikih psih (doge, novofundlandci, bernski planšarski psi …) je priporočljivo, da se dnevna količina hrane, ki je v osnovi večja, celo porazdeli v tri obroke. Tako se obremenitev želodca še dodatno zmanjša.

Ne pozabite, da je po obroku obvezen počitek, ki naj traja vsaj 1 do 2 uri. To dosledno izvajajte sploh pri psih, ki imajo genetske predispozicije za zasuk želodca (že omenjene doge in bernski planšarski psi, irski seter, prinašalci …). Prav tako je priporočljivo, da psa ne nahranite takoj po aktivnosti, saj lahko s tem izzovete bruhanje, sploh če se ob tem še dobro napije vode.

Lena Gregorčič

Korenček z domačega vrta je zdrav pasji priboljšek

Korenček je zdrav in priporočljiv pasji priboljšek, ki ga svojemu štirinožcu lahko postrežete brez skrbi in slabe vesti, saj ne bo vplival na njegovo težo.

Korenček je za pse varna in v resnici tudi priporočljiva zelenjava, ki jo lahko ‘izkoristimo’ za zdrav pasji priboljšek. Nekateri veterinarji, kot poroča akc, celo priporočajo, da mladičkom, ki jim rastejo zobje, postrežemo z zmrznjenim ali mrzlim korenčkom, ki naj bi omilil neugodje v njegovi ustni votlini. Tudi na splošno za žvečenje korenčka velja, da ima blagodejen učinek na zdravje ustne votline pri psih. Poleg tega pa je korenček dober vir vitaminov in mineralov.

Kako postreči psu korenček?

V surovi ali kuhani obliki. Je pa pomembno, da korenček psu narežemo na manjše koščke, da preprečimo, da bi se mu večji kos zataknil in bi se pes pričel dušiti. Najbolje je, da je korenček nariban, saj tako lahko pasje telo iz njega ‘potegne’ največ. Korenček naj bo seveda opran in če prihaja iz industrijske pridelave, tudi olupljen. S samo količino pa, kot nikjer drugje, ne pretiravajmo.

Tukaj pa je še nekaj nasvetov za recepte s korenčkom:

Pasji piškoti s skuto in korenjem

Priboljški s špinačo, korenjem in bučkami

Korenčkovi piškotki s semeni

 

 

 

Študija nakazuje, da je grah lahko povezan z boleznimi srca pri psih

Leta 2018 je ameriški Urad za hrano in zdravila objavil, da je začel z raziskovanjem povezave med razširjenostjo kardiomiopatije pri psih in hrano, ki jo psi uživajo.

Kardiomiopatija je ena od bolezni srca pri psih, za katero je značilno, da vpliva na delovanje srčne mišice. Srca psov z kardiomiopatijo imajo zmanjšano sposobnost črpanja krvi, kar pogosto pripelje do odpovedi srca in posledično smrti. Odkrili so, da vsebuje veliko pasje hrane, ki velja za brezžitno, visoko vsebnost graha, leče in drugih semen stročnic ter/ali krompir v različnih oblikah kot eno glavnih sestavin.

Nekatere pasme psov, še zlasti večje, imajo preddispozicije za kardiomiopatijo. Med te pasme sodijo dobermani, bokserji, nemške doge, novofundlandci, irski volčji psi in bernardinci. Med manjšimi pasmami psov imajo preddispozicije za kardiomiopatijo angleški kokeršpanjeli, v nekaterih primerih pa je omenjena bolezen prisotna tudi pri pasmah, za katere pred tem ni bilo znano, da bi imeli preddispozicije zanjo. Med te pasme sodijo zlati prinašalci, labradorci, whippeti, buldogi, šicuji in mešanci. Ti psi so uživali veliko brezžitne hrane, kar je pritegnilo pozornost raziskovalcev ameriškega Urada za hrano in zdravila.

V začetku letošnjega avgusta so raziskovalci Univerze v Tuftu objavili študijo, ki nakazuje, da bi bil lahko grah glavna sestavina v dietnih, brezžitnih hranah za pse, ki povzroča kardiomiopatijo. Primerjali so namreč klasično pasjo hrano z dietno, brezžitno pasjo hrano, ki so jo povezali s pojavom kardiomiopatije pri psih. V študijih, ki je zajela več kot 800 spojin, se je izkazalo, da je na vrhu spiska sestavin, ki bi jih lahko povezali s pojavom kardiomiopatije, prav grah. Zato raziskovalci priporočajo, da so lastniki psov še posebej pozorni na brezžitno pasjo hrano, v kateri je med glavnimi sestavinami grah. V tem primeru naj se z veterinarjem posvetujejo glede izbire drugačne dietne hrane za pse.

Katja Željan

Domači pasji priboljški iz vrta: špinača + korenje + bučke

Vrtovi so polni dišeče zelenjave in zakaj je ne bi ponudili tudi našemu kosmatincu. Tokrat domači pasji priboljški iz špinače, korenja in bučke.

Priprava tokratnih domačih priboljškov za pse vzame dobrih 20 minut, prav toliko pečenje, vse skupaj vam bo torej vzelo okoli 50 minut časa.

Kaj potrebujemo?

  • Skodelico narezanih bučk
  • Četrtino skodelice arašidovega masla
  • 2 velika jajca
  • Pol skodelice ovsenih kosmičev
  • Cca. 2 skodelici polnozrnate pšenične moke (po potrebi, da dobimo voljno testo)
  • Skodelica nasekljane špinače
  • Skodelica olupljenega in narezanega korenčka

Priprava:

Pečico prižgemo na 180 stopinj Celzija in pekač podložimo s peki papirjem.

Zmiksamo jajci, narezane bučke in arašidovo maslo, da dobimo gladko zmes. Dodamo ovsene kosmiče in dvakrat po pol skodelice moke. Dodamo še četrtino skodelice moke in nato še korenje, bučke in špinačo. Samo na hitro zmešamo, da se sestavine povežejo.

Sedaj bi morali imeti lepo testo, ki ga na roke še malo pregnetemo in razgrnemo po površini. Vzamemo modelčke za piškote in jih oblikujemo.

Priboljške nalagamo na peki papir in pečemo 20 – 25 minut.

 

Alge: vedno bolj priljubljen dodatek pasji prehrani

Alge – eden izmed najstarejših organizmov na svetu se čedalje bolj uveljavlja kot pomemben dodatek v pasji hrani.

Najdemo ga že v industrijsko pripravljeni hrani, kot dodatek v priboljških ali kot samostojno prehransko dopolnilo.

Če ste kdaj posegli po nekaterih praških za mehčanje zobnih oblog pri psu, ste gotovo presenečeno ugotovili, da je ta prašek pravzaprav mešanica različnih alg.

Alge veljajo za sodoben dodatek k prehrani, čeprav je ta oznaka celo malo krivična; njihove pozitivne lastnosti so med zgodovino uporabljala številna ljudstva in na daljnem vzhodu še vedno predstavljajo pomemben del vsakdanje prehrane. Je pa res, da jih zdaj odkrivamo na novo, postajajo tudi pomemben del različnih študij in svoje mesto so seveda našle tudi v pasji skledi.

Za morske alge bi lahko rekli, da so neke vrste morska zelenjava. V primerjavi s pravo zelenjavo so bistveno bogatejše s hranilnimi snovmi, hkrati pa imajo izjemno vsebnost esencialnih aminokislin in mineralov, bogate so z beljakovinami in zdravimi maščobami, pokrivajo širok spekter vitaminov, izstopajo pa tudi po vsebnosti antioksidantov. Čeprav so po okusu bolj slane, imajo zelo nizko vsebnost soli.

Dodajanje alg v prehrano psa naj bi posledično krepilo imunski sistem psa, čeprav je seznam pozitivnih učinkov lahko še bistveno daljši: spodbujajo zdravo prebavo in vračajo energijo, alergiki poročajo, da naj bi se izboljšale težave s kožo, učinkovale naj bi tudi na obvladovanje diabetesa in težav s srcem. Nekateri ljudje jih uporabljajo v postih za razstrupljevanje, saj naj bi nase vezale težke kovine; z bogatenjem obrokov lahko načeloma dosežete podoben učinek tudi pri psih. Nekatere alge so znane tudi po tem, da imajo vpliv na delovanje hormonskega sistema, pri katerem se najpogosteje omenja ščitnica. Zlasti tiste alge, ki so bogate z jodom, lahko neposredno vplivajo tudi na delovanje ščitnice in s tem tudi na številne procese v telesu, ki jih ta žleza uravnava. To je pomemben podatek za vse, ki pse zdravite zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice; če je pes na terapiji s ščitničnimi hormoni, se morate izogniti dodatnemu vnosu joda, torej tudi algam – zlasti kelpu. Načeloma naj bi ste v tem primeru izognili tudi različnim praškom, ki mehčajo zobne obloge, a je točna sestava odvisna od proizvajalca, zato preverite na deklaracijah.

O tem, kako dodajati alge, pa si lahko preberete tukaj

Lena Gregorčič

Domači priboljški za pse: Sirovi kupčki

Tudi kužki obožujejo doma pripravljene priboljške. V resnici jih je večina precej enostavnih za pripravo …

Tokrat smo se lotili sirovih kupčkov.

Potrebujemo:

  • 2 manjši jajci
  • 1 skodelica naribanega sira
  • 1 skodelica polnozrnate moke
  • malo origana

Vse sestavine zmešamo. Z žlico oblikujemo majhne kupčke in jih polagamo na peki papir. Kupčke malo potlačimo. Piškote pečemo okoli 15 minut v predhodno segreti pečici na 180 stopinj.

NAMIG: Pri polaganju na peki papir upoštevajmo, da se zaradi sira malo razlezejo.

3 recepti za enostaven pasji sladoled

Tudi psom se v teh pasje vročih dneh prileže pasji sladoled. Tokrat smo za vas pripravili 3 namige za enostavno ledeno sladico.

Bi raje klasično, eksotično ali mesno sladoledno različico?

Za ljubitelje klasike

Arašidovo maslo in banana sta klasika v različnih pasjih priboljških. Če jima primešate še nekaj kokosove moke brez sladkorja, boste dobili slasten in nasiten pasji sladoled, ki ga lahko brez težav poskusite tudi sami.

Domača eksotika

Kozji jogurt, svež ananas, ki ga pretlačite v pire, in nekaj namočenih ovsenih kosmičev, ki spodbujajo zdravo prebavo: eksotična kombinacija, ki bo prepričala čisto vse pse, četudi niso prav veliki ljubitelji sadja.

Mesne ledene kocke

Tudi v pasjem sladoledu brez mesa ne gre. Izberite tistega, ki vašemu psu najbolj ustreza in ga zmešajte s kefirjem in zamrznite.

Lena Gregorčič

Alge v pasji prehrani – kako jih dodajati?

Alge veljajo za sodoben dodatek k prehrani, čeprav je ta oznaka celo malo krivična; njihove pozitivne lastnosti so med zgodovino uporabljala številna ljudstva.

Dodajanje alg v prehrano psa naj bi posledično krepilo imunski sistem psa, čeprav je seznam pozitivnih učinkov lahko še bistveno daljši: spodbujajo zdravo prebavo in vračajo energijo, alergiki poročajo, da naj bi se izboljšale težave s kožo, učinkovale naj bi tudi na obvladovanje diabetesa in težav s srcem.

Kako pa dodajati alge v pasjo prehrano?

Načeloma so alge na voljo v treh oblikah: tablete, kapsule in prašek. Brez posebnih težav jih dodate v običajni pasji obrok, lahko pa jih seveda vmešate v žličko jogurta ali skute in tako ponudite psu. Kar se količine tiče, vedno sledite navodilom proizvajalca, če imate doma alge v prahu, pa načeloma velja ½ čajne žličke za majhne pse oz. 1 čajna žlička za velike pse na dan. Pri dodajanju alg naj vas vodi misel, da je lahko že malo dovolj. Če naslednji dan opazite, da je iztrebek zelene barve, je to posledica uživanja alg, zato brez skrbi.

Podobno kot pri drugih stvareh, tudi tukaj velja določena mera previdnosti: alge so lahko zdrav dodatek, niso pa čudežno zdravilo. Navkljub številnim pozitivnim lastnostim, ki jih pripisujemo algam, učinek na vse ni vedno enak in na zdravje psa vplivajo številni dejavniki.

Lena Gregorčič

 

 

 

Z vrta v pasjo skledo: borovnice in bučke

Sadove vrta in gozda privoščimo tudi pasjemu prijatelju. V gozdovih so zrele borovnice, na vrtovih pa se bohotijo bučke. Oboje sodi v pasjo skledo.

Kot so borovnice in bučke zdrave za človeka, dobro denejo tudi psu.

Bučke

Ko se najeste bučk na 100 in en način, lahko manjšo količino surovih naribanih bučk vmešate v običajen obrok, če jih ima pes seveda rad. Zakaj ne bi imel tudi pes kaj koristi od bogate letine? Bučke lahko seveda tudi narežete na trakce in jih ponudite kot palčke za glodanje, morda lahko manjšo količino tudi zamrznete in si tako naredite zalogo za jesen in zimo.

Borovnice

Bogate z antioksidanti, so pogosto na različnih spiskih sveže, zdrave in sezonske hrane za pse, če nič drugega pa zato, ker si jih marsikateri kosmatinec nabere kar sam na sprehodu v gozdu. Če ga kdaj pri tem zasačite, ga nikar ne okregajte, temveč mu dovolite, da si jih nekaj utrga.

Lena Gregorčič

Alergije na hrano, izločevalna dieta in njene pasti

Običajno se alergija na hrano začne nedolžno in ne posumimo takoj, da je kaj narobe. Pes se malo praska, liže, grize … Mogoče je kje koža bolj rdeča.

»Za zdaj nič hujšega,« si mislimo, potem pa se težave začnejo ponavljati in postajajo vedno večje: mehko blato, pogoste driske, vnetja oči, ušes … Vse to ima lahko skupnega imenovalca – alergije ali intolerance, najverjetneje na hrano.

Alergije so ena izmed pogostejših tegob naših kosmatih spremljevalcev. Težko si je predstavljati, kaj lahko naredi na primer sprehod po napačnem cvetočem travniku ali priboljšek s sestavino, na katero je pes alergičen: praskanje, odpadanje dlake v šopih, pod kožuhom pa vroča živo rdeča koža, rane, glivice in še bi lahko naštevali.

Principi zdravljenja vzrokov in blaženja simptomov so različni. Eden takih, ki je priročen za alergije na hrano, je t. i. izločevalna dieta. Kot že samo ime pove, gre za način prehranjevanja, pri katerem igramo na karto izločevanja: za nekaj časa v prehrani psa izločimo vse potencialne pogoste alergene, obroki psa pa so omejeni na nekaj točno določenih sestavin oz. beljakovinskih virov. Izločevalna dieta ni zdravilo in prav tako ne pomeni, da se bo pes do konca življenja prehranjeval izključno na ta princip. Je zgolj eden izmed načinov, kako lahko težavam vsaj deloma pridete do dna, torej ugotovite, kaj je tisto, kar psu povzroča težave. Če se sami spopadate z alergijami pri psu, vam bo izločevalno dieto najverjetneje prej ali slej predstavil tudi veterinar. A kaj ta dieta pomeni v praksi?

Alergija je pretirana reakcija imunskega sistema na določeno, sicer nenevarno snov iz okolja (cvetoče trave, pršice …) ali preko hrane. Tudi sama beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače.

Bistvo izločevalne diete je v vključevanju novih beljakovinskih virov v pasjo hrano, torej takih, s katerimi pes še ni bil v stiku. Ker gre za novo sestavino, obstaja zelo majhna verjetnost, da bi prišlo do alergijskih reakcij, simptomi, s katerimi se srečujete zaradi alergije na hrano, pa naj bi se umirili oz. izginili. Tak princip prehranjevanja naj bi ohranili najmanj osem tednov. Šele potem lahko v obroke počasi začnete dodajati druge sestavine (vrste mesa) in opazujete morebitne nezaželene reakcije. Ob tem morate seveda ves čas sodelovati z veterinarjem in upoštevati njegova navodila glede trajanja diete in vključevanja novih živil.

Za lažji pregled lahko vodite tudi dnevnik, v katerega zapisujete, kaj ste naknadno vključili v prehrano in kakšne reakcije so se pojavile, saj lahko pridejo z zamikom. Natančno popisana evidenca vam bo v kasnejši fazi izločevalne diete v veliko oporo pri ugotavljanju povezave med potencialnimi alergeni in simptomi, ki bi se pojavili naknadno.

Med nove beljakovinske vire običajno štejemo kunca, konja in divjačino. Na daleč pa se moramo izogniti piščancu, puranu, govedini, jajcem, mleku, pšenici, koruzi in tudi ribam, saj sodijo med pogoste alergene, zato nikakor ne spadajo na jedilnik psov alergikov. Ob tem morate seveda upoštevati tudi individualne specifike psa, če obstaja denimo sum, da mu težave povzroča korenček.

Pri manj blagih oblikah alergij in intoleranc se bo stanje izboljšalo hitreje, pri trdovratnejših težavah bo verjetno trajalo dlje časa, a pomembno je, da vztrajate.

V praksi težava nastopi, ker je princip izločevalne diete v osnovi bistveno lažji za psa kot za skrbnika. Zakaj? Običajno je skrbnik tisti, ki pred prosečimi očmi psa popusti in strogo izločevalno dieto omili z majhnim priboljškom tega in tistega, kar lahko seveda v trenutku izniči več dni ali tednov truda. Pri alergijah in intolerancah ni toliko pomembna količina kot izpostavljenost alergenu in že malo je lahko čisto preveč za novo epizodo burnega praskanja ali mehkega blata. In kot ste lahko prebrali, izločevalna dieta v svojem bistvu pomeni, da psa nekaj tednov hranimo izključno z enim beljakovinskim virom, kar tudi pomeni, da načeloma odpadejo vsi priboljški, ki jih sicer dajemo psu, in vsi drugačni bonusi, ki si jih pes izprosi pri mizi ali postreže v skledi, ki ni njegova.

Skrbnik mora tako biti dosleden, vztrajen in potrpežljiv.
Kateri beljakovinski viri običajno pridejo v poštev pri izločevalni dieti?

Običajno so to konj, kunec ali divjačina, saj se domneva, da so to vrste mesa, s katerimi pes še ni bil v stiku. Hrana na izločevalni dieti je lahko kuhana, surova, briketirana ali mokra, odvisno od vaših prepričanj in nasveta vašega veterinarja. Če boste hrano pripravljali sami, imate večji nadzor nad sestavinami, pazite le, da pri tem uporabite primerne vire ogljikovih hidratov (npr. ajdova kaša). Pri nakupu briket ali pločevink izbirajte take, ki so monoproteinske, kar pomeni, da vključujejo samo eno vrsto mesa in to naj bo seveda primerno. Ne pozabite, da odpade tudi popestritev obrokov z lososovim oljem, jajci, jogurtom, skuto in drugimi podobnimi dodatki!

Med izločevalno dieto tudi velja, da beljakovinskih virov – čeprav so novi – načeloma ne rotirate, ampak vztrajate pri izbranem. Če je osnova izločevalne diete divjačinsko meso, je potem to za nekaj časa – to.
Na kaj paziti pri izločevalni dieti?

Izločevalna dieta bo uspešna le, če boste pri njej sodelovali vsi člani gospodinjstva. Podučite otroke, starše, partnerja, zakaj lahko psu priboljšek izpod pulta trenutno naredi več škode kot koristi. Če imate doma več psov ali pa si gospodinjstvo delite z mačko, obvezno hranite pod nadzorom, mačjo hrano pa dvignite na višjo polico, če jo ima sicer vedno na voljo. ‘Prilika dela tatu’ in za trenutek neprevidnosti je škoda vsega odrekanja. Tudi ko enkrat mine obdobje najbolj striktne diete, nikar ne hitite z dodajanjem palete različnih sestavin. Dodajte največ eno novo sestavino, za katero tudi domnevate, da je varna.

Izločevalna dieta je vsekakor preizkus naše discipline in vztrajnosti, in čeprav ne pomeni, da bo pes po končanem obdobju ozdravljen, je eden izmed načinov, s katerim boste lažje ugotovili, kaj je tisto, kar mu povzroča težave. Na podlagi tega boste lažje oblikovali njegov jedilnik in izbirali priboljške. Tako boste pomirjeni, da mu ne bodo nakopali dodatnih težav. Nekaj tednov strogega prehranjevanja je majhen davek v primerjavi z mirnejšim življenjem, ki se vama obeta v prihodnje.

Piše: Lena Gregorčič