Pasja prehrana: V letu 2018 neskladnih več kot polovica deklaracij

Pasja prehrana je velik posel in tudi tu proizvajalci iščejo bližnjice. Nadzor nad spoštovanjem zakonodaje s področja hrane za živali pri nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo izvaja UVHVVR.

Nadzor se izvaja z različnimi tehnikami in sredstvi nadzora (npr. redni nadzor, posebni nadzor, vzorčenje krme, analiza …).

V letu 2018 (podatkov za lani še ni) so tako izvedli 92 inšpekcijskih pregledov glede označevanja krme, od tega jih je bilo 44 odstotkov izvedenih pri proizvajalcih krme v Sloveniji, osem odstotkov pri uvoznikih krme iz tretjih držav in 48 odstotkov pri posrednikih, ki niso uvozniki.

Kot pravijo na UVHVVR, je bilo neskladnih več kot polovica (52 odstotkov) deklaracij krmnih proizvodov. »V šestih primerih smo ugotovili, da je odgovorna oseba za navedbe na oznaki v drugi državi članici EU. V teh primerih smo o ugotovljenih neskladnostih seznanili pristojni organ države, kjer je ta oseba bila, in zaprosili za njihovo asistenco preko sistema za administrativno pomoč in sodelovanje (AAC),« pojasnijo na UVHVVR.

Odvzeli so tudi 16 vzorcev in analizirali kakovostne parametre. Od tega so dvanajstim pregledali surove beljakovine, kalcij in fosfor, enajstim surove maščobe, surovi pepel in surove vlaknine, devetim natrij, magnezij, metionin in lizin, dvema pa cistin. V dveh primerih so ugotovili odstopanja v sestavi v povezavi z navedbami glede sestave (surovega pepela, surove vlaknine in metionina) na oznaki. »V enem primeru je bil proizvod, ki je bil namenjen psom, neustrezno kategoriziran,« so pojasnili na UVHVVR.

Med drugim so v letu 2018 inšpektorji v proizvodnih obratih hrane za hišne živali, ki je živalskega izvora (ki dajejo na trg surovo hrano za pse), preverjali izpolnjevanje mikrobioloških standardov.

»Štirje vzorci surove hrane za pse niso ustrezali mikrobiološkim merilom, saj so imeli previsoko število enterobakterij. V enem primeru je bila v vzorcu surove hrane za pse ugotovljena tudi Salmonella Saintpaul,« povedo na upravi in dodajo, da je bila vzrok za mikrobiološko neskladnost »nezadostna pazljivost pri opravljanju dejavnosti proizvodnje krme oziroma slabi higienski standardi in/ali slaba kakovost surovine.«

Kaj vse mora biti zapisano na deklaraciji?

Kot pravi Tanja Kožuh iz družbe Iris, mora deklaracija na pasji hrani vsebovati vse zakonsko predpisane elemente:

  • OPIS IZDELKA: informacija o tem, ali je hrana popolna ali dopolnilna ter za katero vrsto živali je namenjena.
  • ANALITSKE SESTAVINE: podatki o vsebnosti surovih beljakovin, surovih maščob, surovega pepela (mineralov), surovih vlaknin in vlage.
  • SESTAVINE: točen podatek o sestavi in točnem deležu sestavin, pri čemer so navedene po padajočem vrstnem redu glede na težo. Na prvem mestu je sestavina, ki je osnovni in glavni sestavni del hrane.
  • KRMNI DODATKI (na kg): navedba in vsebnost vitaminov, mineralov, konzervansov, barvil ipd. Uporabljajo se lahko izključno in le dodatki, ki so odobreni in uvrščeni v katalog krmnih dodatkov.
  • PRIPOROČILA IN NAVODILA ZA HRANJENJE: priporočena dnevna količina hrane glede na težo živali (starost v primeru pasjih mladičev). Ker gre za priporočilo, odmerjamo količino glede na potrebe živali.
  • POREKLO IZDELKA Z ODTISNJENO ŠTEVILKO PROIZVODNEGA OBRATA
  • NETO TEŽA IZDELKA
  • ROK UPORABNOSTI IN SERIJSKA ŠTEVILKA.

Andreja Šalamun (izsek iz prispevka o pasji prehrani, ki je bil v celoti objavljen v reviji Moj pes, feb. mar. 2020)

Surovi pepel v pasji hrani kot kazalec kakovosti

Marsikateri lastnik se ob branju deklaracije vpraša tudi, kaj v hrani za njegovega ljubljenčka počne surovi pepel.

Podatek o odstotnem deležu surovega pepela je obvezen in mora biti naveden v kategoriji ‘Vsebnost analitskih sestavin’.

»Surovi pepel v hrani oziroma krmi določajo s sežigom vzorca krme pri visoki temperaturi, in sicer pri 550 stopinjah Celzija. Na ta način v vzorcu sežgejo vse organske snovi, ostanejo pa anorganske, torej kalcij, fosfor, magnezij in ostali minerali, ki jih stehtajo in imenujejo surovi pepel,« pojasnijo Tanja Kožuh in UVHVVR. »Surovi pepel torej predstavlja seštevek vseh rudninskih snovi v krmi in tako poda dobro informacijo o kakovosti krme,« poudari Kožuhova, na UVHVVR pa izpostavijo, da pepel v krmno mešanico (hrano) seveda ni dodan.

Poleg vsebnosti surovega pepela mora biti na oznaki krmne mešanice za pse navedena še vsebnost surovih maščob, surovih beljakovin in surove vlaknine. Takšno označeno vrednost sestavin krmne mešanice je možno preveriti z analizo.

Andreja Šalamun (izsek iz članka o pasji prehrani, ki je objavljen v reviji Moj pes / februar, marec 2020)

Ali lahko psi jedo jabolka?

Morda imate čivavo ali pitbula in želite vedeti, ali je v redu, če jim daste ‘na mizo’ jabolka. Seveda. Mnogi psi vseh pasem imajo zelo radi ta sadež.

Jabolka so lahko zdrava poslastica, saj vsebujejo kalcij, vitamin K, vitamin C in pektin (topne vlaknine).

Obstaja veliko različnih načinov, kako lahko psu ponudite ta sadež, npr. kot zamrznjen priboljšek, narezan na manjše koščke ali nariban in ponujen kot priloga za večerjo. Poskusite se izogniti hranjenju psa z velikimi količinami jabolčnih jeder, s semeni in steblom. Jabolčna semena vsebujejo cianogene glikozide, ki lahko povzročijo trebušne težave. Previdni bodite tudi pri hranjenju psa s suhimi jabolki, košček ali dva bosta dovolj.

En namig za okusne priboljške z jabolki, pa si lahko preberete tukaj.

 

Surovo korenje za pse zdravo le, če je naribano

Nekateri psi imajo radi korenje, prav nori so nanj. Korenje je za psa zdrava zelenjava, ki vsebuje balastne snovi, minerale in vitamine.

Žal pa pasje telo surovega korenja ne more izkoristiti, saj ga ne more prebaviti. Zato moramo korenje naribati, s čimer spremenimo njegovo zgradbo in ga zato pes lahko prebavi.

Še bolj pa korenje izkoristi, če ga na hitro prepražimo, skupaj z mesom ali na olju. Tako v njem ohranimo betakaroten in s tem vitamin A. Betakaroten imenujemo tudi provitamin A, ki se v tankem črevesju in v jetrih s pomočjo encimov pretvarja v vitamin A.

Če psa prehranjujemo s surovo hrano, mu ga seveda ponudimo tudi surovega, vendar naribanega. Ker ima veliko vlaknine, ga lahko uporabimo tudi kot dietno hrano pri hujšanju.

Vseeno pa ga ne dajemo v neomejenih količinah, saj vsebuje šest odstotkov sladkorja.

En namig za recept s korenjem, pa si lahko preberete tukaj. 

Pasja hrana pri veterinarjih: je res bolj kakovostna?

Čeprav veterinarji zagotavljajo, da je pasja hrana, ki jo uvrstijo na prodajne police v svojih ambulantah, odvisen zlasti od njene kakovosti in odziva kupcev, poznavalci opozarjajo, da na odločitev vplivajo predvsem pogoji, pod katerimi jim dobavitelji ponudijo hrano.

»Poznam primere, kjer imajo veterinarji pri prodaji hrane določene blagovne znamke celo do 70-odstotno maržo,« je jasen Martin Simončič, priznan slovenski kinolog, ko ga vprašamo po kriterijih, kako se na veterinarskih policah znajde določena pasja hrana.

Sogovornik je prepričan, da bi morali veterinarji predvsem zdraviti, prodajo hrane in ostalih pripomočkov pa prepustiti trgovinam za male živali. Preverili smo, kakšna merila upoštevajo slovenski veterinarji pri izbiri blagovnih znamk in ali je pri njih prodajana hrana bolj kakovostna od tiste, ki jo lahko kupimo v trgovinah za male živali.

Industrija hrane za male živali je zelo donosna

»Industrija hrane za male živali je zelo donosna in vsako leto zraste za okoli dva odstotka,« kažejo podatki FEDIAF. Tako je na primer 132 proizvajalcev hrane (večina od njih proizvaja hrano za pse in mačke) v letu 2017 na trg poslalo okoli 8,5 milijona ton hrane za hišne ljubljenčke in s tem ustvarilo za 20,5 milijarde evrov prometa. Skupaj z izdelki za oskrbo in storitvami za hišne ljubljenčke je ta industrija v letu 2017 dosegla več kot 36,5 milijarde evrov prometa.

Podatkov o tem, kako prodajana je pasja hrana v Sloveniji in koliko blagovnih znamk industrijsko pripravljene hrane je na voljo, sicer nihče ne zbira, vendar pa lahko glede na to, da je po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) trenutno v centralnem registru evidentiranih 232.824 psov (ocene o tem, koliko je še neoznačenih, nimajo), sklepamo, da količine prodane hrane tudi v naši državi niso zanemarljive.

Včasih zgolj ustrežejo željam lastnikov

Da je pasja hrana dober posel, so hitro spoznali tudi slovenski veterinarji in kmalu po privatizaciji praks v svojih ambulantah uredili kotiček za prodajo hrane in pripomočkov za nego živali. Odločitev, katere blagovne znamke bodo postavili na police, pa je povsem v njihovih rokah.

»Veterinarji imajo v prvi vrsti dietne hrane, torej hrane, ki se predpišejo pri določenih obolenjih – na primer pri sečnih kamnih, boleznih ledvic, jeter in podobno – in ki jih je možno kupiti le v veterinarskih ambulantah,« pravi Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med., z Inštituta za varno hrano, krmo in okolje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. »Osnovno vodilo je, da imajo dobre povratne informacije od lastnikov. Načeloma se odločajo za hrano, ki je razvita na osnovi študij, včasih pa tudi samo zadostijo povpraševanju lastnikov,« pravi Jakovac Strajnova.

Izbira blagovnih znamk je subjektivna

»Izbira blagovnih znamk hrane je precej subjektivna,« pravi veterinar Milan Matko, ustanovitelj, lastnik in vodja veterinarske bolnišnice Toplica, centra za zdravljenje živali v Topolšici pri Šoštanju. »Nekateri izbirajo glede na kakovost, drugi glede na barvo, velikost paketa in podobno. Pri nas je zelo pomemben odziv kupcev, osnovno merilo pri izbiri hrane, ki jo umestimo na svoje police, pa je, da pri njeni sestavi ni velikih odstopanj. Običajno bolj ali manj isto sestavo lažje zagotavljajo veliki proizvajalci, ki si lahko privoščijo tudi obsežnejša testiranja hrane. Posebnih simpatij med dobavitelji nimamo, največ pa prodamo dietne hrane,« pove Matko.

Na Veterinarski postaji Sevnica prodajajo hrano blagovnih znamk Bosch, Royal Canin, Hills, Eukanuba, VetLife Framina, Rinti, NaturesMenu in Brit. »Gre za kakovostno pasjo hrano, ki jo živali rade jedo, stranke so zadovoljne in imamo dobre rezultate,« pravijo. Dodajajo, da pri odločitvi, katero hrano bodo prodajali, upoštevajo kakovost, ješčnost, pa tudi oblike pakiranj, sestavo in okus hrane. Prisluhnejo tudi željam kupcev, predvsem pa hrano izbirajo glede na potrebe psov in njihovo zdravstveno stanje – izberejo hrano, ki jo glede na določena bolezenska stanja priporoča stroka.

Veterinarska ambulanta Koper, kjer prodajajo blagovne znamke Hills, Royal Canin, Farmina Vetlife in N&D, Brit, Bosch, Trovet, Cibau, Fish4Dog, Rinti, Eukanuba, Barf in Animonda, pri izbiri hrane upošteva njeno kakovost in ješčnost. Na voljo imajo suho, mokro in zamrznjeno surovo hrano, pa tudi priboljške in mineralno-vitaminske dodatke. Lastnikom malih živali na izbiro ponujajo običajno hrano in dietno hrano, ki jo veterinar priporoči v primeru bolezni. Kot pravijo v Kopru, ta v ambulanti tudi prevladuje. Povedo nam še, da imajo na izbiro več kakovostnih razredov hrane.

Simončič: Veterinarji hrano izbirajo glede na ugodnosti dobaviteljev

»Veterinarji se za določeno blagovno znamko hrane odločajo predvsem zaradi ugodnosti, ki jih dobijo od dobaviteljev,« pa trdi Martin Simončič. »Zadeve zelo dobro poznam in vem, kako potekajo. Lahko rečem, da mi ta sistem prodaje hrane pri veterinarjih ni všeč in sem že pred desetletji, ko se je pojavil, opozarjal, da je takšen način napačen. Veterina je postala prava zlata jama, kar je včasih vidno že po vrhunski opremljenosti nekaterih veterinarskih ambulant, ki daleč prekašajo marsikatere zdravstvene organizacije,« je kritičen Simončič.

»Veterinar lastnika velikokrat postavi pred dejstvo, da pes ne bo ozdravel, če ne bo jedel hrane, ki jo on priporoča. Lastnik pa običajno upošteva veterinarjev nasvet in je prepričan, da je ta hrana edina primerna za njegovega ljubljenčka,« doda sogovornik. Meni, da se veterinarjem s prodajo hrane ravno zaradi svojega položaja ni treba posebej truditi. Simončič meni, da bi morali veterinarji opravljati zgolj svoje delo, ‘«ne pa se poleg tega iti še trgovcev in odžirati kruh pravim trgovcem.«

Primarni cilj veterinarja je pozdraviti žival

Niko Vihar, direktor podjetja D. J. DON, ki med drugim uvaža hrano blagovne znamke Eukanuba in Fermina, ima z veterinarji kar nekaj izkušenj. »Pokrivamo okoli 90 odstotkov celotnega trga v Sloveniji, sodelujemo pa tako s trgovci kot z veterinarji. Ogromno hrane prodamo prav preko veterinarjev, saj je v Sloveniji danes veliko več veterinarjev oziroma klinik z lastnimi trgovinami kot pa samostojnih trgovin za male živali,« pove Vihar.

S čim torej prepričajo veterinarja, da na svoje police uvrsti pasjo hrano, ki jo uvažajo? »Primarni cilj veterinarja je še vedno ta, da žival pozdravi, pri tem pa si lahko pomaga tudi z dietno hrano, ki je običajne trgovine praviloma ne smejo prodajati. Sprva so tako veterinarji prodajali predvsem tiste blagovne znamke, ki so imele v svoji ponudbi posebne, torej dietne hrane, medtem ko se je komercialna hrana prodajala večinoma v trgovinah za male živali ali tako imenovanih ‘pet shopih’. A veterinarji so kmalu ugotovili, da obstaja možnost prodaje tudi komercialne hrane in so začeli odpirati lastne trgovine. Tako veterinarji kupcu najprej prodajo dietno hrano, ko pa pacient konča dieto, lahko lastnik pri veterinarju kupuje hrano iste blagovne znamke, ki pa ni dietna,« pravi Vihar.

Je torej pogoj, da nekaj blagovna znamka hrane pride na police k veterinarjem, ta, da ima proizvajalec tudi dietno hrano? Sogovornik odgovarja, da ne. Toda, kot doda, to veterinarju omogoča, da lahko priporoča točno določeno vrsto hrane. Dietna hrana je namreč testirana in dokazano pomaga pri posameznih težavah, s katerimi se sooča žival. »Za tem priporočilom pa mora stati strokovno mnenje veterinarja, ki ugotovi, ali gre na primer pri psu res za kožno bolezen in na osnovi tega svetuje določeno vrsto hrane,« pove Vihar.

Pod vplivom farmacevtov in proizvajalcev pasje hrane?

Velikokrat se pojavljajo očitki, da veterinarji hrano kupujejo pod drugačnimi pogoji kot trgovine za male živali. Ali to drži? »Za nas lahko rečem, da nikakor ne. Pogoji, pod katerimi prodamo hrano trgovinam za male živali in veterinarjem, so povsem enaki. Dejavnikov, ki vplivajo na rabate na ceno, ki jo imamo, pa je veliko – na primer količina, način in rok plačila …,« pravi Vihar in doda, da sami celo bolj ščitijo male trgovce kot veterinarje, saj se morajo ti dnevno boriti za svoj obstoj.

Pa vendar pozna nekatere sporne zgodbe, kot omeni proizvajalce, ki da dajejo veterinarjem zastonj hrano oziroma na konsignacijo, da torej lahko tisto hrano, ki je ne prodajo, vrnejo, jo odpišejo, ali kaj podobnega. »Dogaja se veliko. Znano je, da so veterinarji danes zelo pod vplivom farmacije in da od njih prejemajo zelo velike bonuse. To pa se je zdaj začelo dogajati tudi v industriji pasje hrane. Ne želim posploševati, a veliko veterinarjev popusti ugodnostim, ki jih posamezni proizvajalci ponujajo za prodajo njihove hrane v ambulantah, in začnejo predvsem na tej osnovi priporočati njihovo hrano. Poudarjam pa, da niso vsi takšni,« pove sogovornik.

»Dobavitelj pride do veterinarja in mu ponudi hrano po zelo ugodni ceni, takšni, ki omogoča 50-, 60- ali celo 70-odstotno maržo. Le malokateri veterinar se je temu sposoben upreti,« pa pravi Martin Simončič in doda, da smo iz pasje hrane v zadnjih desetletjih po nepotrebnem naredili celo znanost.

Prodajalec priporoča komercialno hrano, veterinar dietno

Mnogi lastniki živali so prepričani, da je hrana, ki jo prodajajo in promovirajo veterinarji, kakovostnejša od tistih, ki jih prodajajo trgovine za male živali, vendar to ne drži, kot opozarjajo poznavalci. Niko Vihar trdi, da hrana v trgovini ni nič slabša od tiste pri veterinarju, imajo pa, kot omenjeno, to prednost, da lahko prodajajo dietno hrano in nato priporočajo še komercialno hrano. V Sloveniji trgovine za male živali ne smejo prodajati dietne hrane, v tujini je drugače. »V tujini lahko na primer tudi te trgovine prodajajo dietno hrano, je pa to predvsem odločitev proizvajalca. Tako se na primer Eukanuba in Fermina držita pravila, da prodajalec priporoča komercialno hrano, veterinar pa dietno,« je konkreten Vihar.

Tudi raziskovalka zdrave hrane za pse, Lena Gregorčič, pravi, da če veterinar nečesa ne prodaja, to še ne pomeni, da tisto ni kakovostno. »Skrbniki živali pogosto pozabljamo, da so tudi veterinarji samo ljudje, ki v svojo ponudbo uvrstijo določeno hrano glede na različna merila, ki so verjetno tako objektivna (povpraševanje, veterinarske diete) kot subjektivna,« pravi sogovornica. Poudari, da je ponudba industrijsko procesirane hrane za pse ogromna in da je odločitev za prodajo določene blagovne znamke tako povezana z nešteto odločitvami in tehtanji med prednostmi in pomanjkljivostmi, med enim in drugim ponudnikom. »Verjamem, da veterinarji v prvi vrsti delajo za dobrobit živali in zato ne bi ponujali ničesar, kar ne bi bilo varno. Mislim pa, da mora tudi skrbnik psa narediti domačo nalogo in preveriti, kaj njegovemu psu ustreza in kaj ne,« je jasna sogovornica.

Vsa hrana na trgu mora spoštovati zakonodajo

»Vsa hrana za hišne živali mora spoštovati strogo zakonodajo EU o varnosti hrane za hišne živali,« pravijo v združenju FEDIAF. Pripravili so tudi prehranske smernice za popolno in dopolnilno hrano za mačke in pse, ki jo morajo upoštevati podjetja, ki so člani njihovega združenja. Kot so nam zatrdili, vsi proizvajalci v EU sledijo strogim merilom kakovosti. Pa to drži?

»Vse hrane, ki so pri nas na trgu, so še vedno delane za Balkan, so slabše kakovosti kot hrane, ki so namenjene zahodnim trgom. Cene pa so približno enake ali pa pri nas še višje,« pa je prepričan Simonič.

Ni najboljše znamke

Kako naj torej kupec izbere resnično kakovostno že pripravljeno hrano? Na kaj naj pazi? »Tako kot za ljudi nimamo recepta, po katerem bi zagotovo dolgo in zdravo živeli, tako ga ni za naše hišne prijatelje,« odgovarja Breda Jakovac Strajn. Poudarja, da vse hrane na trgu ustrezajo minimalnim standardom in iz oznak na embalaži ne moremo razbrati dosti. Sogovornica meni, da je psa treba opazovati; ni rečeno, da bo vsakemu psu odgovarjal na primer večji delež beljakovin, kar je zadnje čase zelo priljubljeno. Jakovac Strajnova pravi, da so najboljši kazalniki, da psu hrana odgovarja, dobra kakovost dlake, to, da je pes živahen in da ima čvrst iztrebek.

O tem, na kaj vse lahko še vpliva pasja hrana, pa smo pisali tukaj.

Andreja Šalamun

RECEPT: Bananini kupčki z arašidovim maslom

Bananini kupčki z arašidovim maslom so enostaven recept za doma pripravljene pasje priboljške. Z nami so ga delili v Pasji pekarni Pika.

Za recept potrebujemo:

  • 1 banana
  • 2 jušni žlici arašidovega masla
  • 1 jajce
  • 1 žlica ajdove moke
  • 1 žlica ovsenih kosmičev
  • nekaj žlic pšenične moke oz. po potrebi

Priprava:

Pečico segrejemo na 180 stopinj. Banano pretlačimo in ji dodamo ostale sestavine. Pšenično moko dodamo na koncu, toliko da dobimo primerno strukturo za oblikovanje kupčkov. Dobro zmešamo in jih z žličko polagamo na peki papir. Pečemo 10 minut.

Če ima vaš pes rad bananine priboljške, pa je tukaj še en okusen namig. 

So pasje potrebe po hrani pozimi res večje?

Dejstvo je, da živali, ki pozimi veliko časa preživijo na prostem, za ogrevanje telesa porabijo precej več energije.

Ko temperatura zraka pade pod ničlo, lahko energijske potrebe narastejo tudi za 30 %, kar je odvisno od presnove posamezne živali in od življenjskih razmer. To velja predvsem za tiste pse, ki živijo zunaj in tiste, katerih lastniki so v zimskih dneh zares zelo aktivni in jih pri tem spremlja pes. Večjo potrebo po hranilih v zimskih mesecih moramo skrbniki upoštevati, hkrati pa velja opozorilo – tudi mnogim psom, ki živijo v hiši se v hladnejšim mesecih poveča tek. Skrbniki svojemu ljubljencu radi ustrežemo, damo mu več hrane, saj je zunaj tako hladno … Pes tako dobi čezmerno količino kalorij, ki jih ne more porabiti.

Zimska prehrana naj bo torej v prvi vrsti prilagojena življenjskemu slogu, ki ga ima pes. Pri psih, ki živijo s skrbnikom v topli hiši, je v resnici ni treba prilagajati. In nasprotno – vsekakor je potrebna prilagoditev pri tistih, ki živijo zunaj.

B.V

Fermentirana hrana za pse

Verjetno ste že slišali, kaj se govori o našem črevesju; da so to naši drugi možgani in da se zdravje imunskega sistema začne in konča prav v črevesju.

Čedalje več raziskav tudi odkriva povezave med stanjem črevesja ter razpoloženjem in še bi lahko naštevali. Za naše pse seveda ne velja čisto nič drugače. Že z majhnimi spremembami lahko poskrbimo tudi za zdravje njihovega črevesja in tako posledično okrepimo celoten organizem, zlasti če je v fazi, da potrebuje dodatno oporo. Ena iz med poti do tega je – fermentirana hrana.

Fermentacija ima na živila mnogo pozitivnih učinkov: med drugim se izboljšata prebavljivost in hranilna vrednost živil, pri čemer so najpogosteje omenjene probiotične bakterije, ki nastajajo med fermentacijo. Fermentirana hrana tako ni samo bolj okusna in lažje prebavljiva, temveč ima zaradi probiotičnih bakterij lahko ugoden vpliv na črevesno floro in posledično na celoten organizem, zlasti ko je ta oslabljen.

Ko boste naslednjič pripravljali kosilo zase, ki vključuje kislo zelje ali kislo repo, dajte majhno količino na stran tudi za svojega psa. Enako dobra in za pse zdrava je tudi fermentirana rdeča pesa.

Kako začeti z dodajanjem fermentirane hrane?

Z dodajanjem fermentiranih živil začnemo počasi in postopoma. Načeloma velja, da naj bi pes zaužil 1 čajno žličko na 10 kg telesne teže. To naj bo seveda osnovno izhodišče, ki ga lahko glede na potrebe svojega psa tudi nekoliko povečate ali zmanjšate; vedno pa začnite na spodnji meji. Nekateri psi bodo fermentirano zelenjavo napadli, drugi je ne bodo želeli niti poskusiti. Če se vaš znajde med temi, ga ne silite, ampak raje poiščite drugo alternativo zdravih dodatkov, saj jih je res na pretek. Pa dober tek.

Lena Gregorčič (celoten članek je na voljo v aktualni številki revije Moj pes)

Piščančji posladek za tiste, ki morajo paziti na linijo

Tudi če je pes na shujševalni dieti, lahko uživa zdrave priboljške. Bodite pozorni samo pri količini in izbiri, meso naj bo nemastno in pusto.

Potrebujemo: 500 g piščančjih prsi

Piščančje prsi narežite na približno 0,5 cm debele trakce. Pri bolj zdravi in počasnejši različici sušite trakce približno 4 do 5 ur na temperaturi 60 °C, pri hitrejši in manj zdravi pa pecite trakce približno 2 uri na temperaturi 120 °C. V obeh primerih naj bo program pečice na ‘ventilacijo’.

Ne pozabite na peki papir, saj bo čiščenje pladnja po kulinaričnem podvigu bistveno bolj enostavno.

Lena Gregorčič

Praznična hrana naj ostane na vaši mizi

Ob bogato obloženih mizah se bodo še toliko bolj intenzivno cedile tudi pasje sline, vendar naj vas lačne oči ne pretentajo.

Mastna in močno začinjena hrana je pogosto težko prebavljiva tudi za nas, kaj šele za naše pse. Ponujanje takih ‘priboljškov’ z mize lahko hitro prevede do prebavnih težav, kar gotovo ni prijetno, zlasti če se to zgodi na praznični dan.

Še posebej se izogibajte kakšnim koli kostem, ki ostanejo od vaše pojedine, saj so termično obdelane kosti lahko vzrok za hude težave; v prebavnem traktu se lahko zapičijo ali povzročijo hudo zaprtje, pri katerem je obisk veterinarja popolnoma neizbežen. O tem obvestite tudi goste in psu raje ponudite kaj, kar je zanj primerno in varno. Naj bodo prazniki lepi in mirni – za vse.

Lena Gregorčič (izsek iz članka, objavljenega v aktualni številki revije Moj pes)