Priboljški za boljši dah

Pri izbiri sestavin za priboljške, ki pomagajo k boljšemu dahu, ne moremo mimo dveh ključnih sestavin, to sta peteršilj in meta ali izvleček mete.

Namig za osvežilne priboljške iz krekerjev/ovsa in mete, brez pečenja.

Sestavine: 

  • 10 polnozrnatih krekerjev ali pol skodelice drobljenih ovsenih kosmičev
  • pol skodelice metinih listov (drobno nasekljani)
  • voda
  • čajna žlička kokosovega olja

Potek:

Prvi dve sestavini v skledi dobro zmešamo, dodamo zmehčano kokosovo olje, v mešanico postopoma dodajamo vodo, da se sestavine dobro povežejo (potrebovali bomo od 4 do 5 žličk vode).

Z rokami oblikujemo majhne kroglice, ki jih damo na peki papir in v hladilnih ali zamrzovalnik. Ven jih jemljemo po potrebi in psa razveselimo z osvežilnim priboljškom, ki bo hkrati osvežil tudi njegovo sapo. Sestavine zadostujejo za 15 do 20 manjših metinih priboljškov.

Urška Medvedšek

Menjavanje dlake in kaj lahko naredi skrbnik

Lepa in bleščeča dlaka je okras in hkrati znak umskega in telesnega zdravja. Najmanj dvakrat letno, marsikdaj tudi vse leto, pa je lahko dlaka za skrbnika pravo breme.

In sicer tedaj, ko ni le na psu, ampak jo najdemo povsod po hiši, v avtomobilu … Da pes menja dlako, opazimo po močnejšem izpadanju. Znanstveniki so ugotovili, da dolgodlakim psom v času izpadanja vsak dan izpade od 15 do 35 gramov dlake na kilogram telesne teže, kratkodlakim psom pa od 5 do 10 gramov. Če torej izračunamo, ugotovimo, da 15 kilogramov težak dolgodlaki pes v sezoni izpadanja izgubi približno 500 gramov dlake. Nič čudnega, da se mnogi skrbniki sprašujejo, kaj naj storijo.

Menjavanje dlake

Pri večini pasem najprej nastopi razmeroma kratka faza rasti dlake, tej sledi obdobje mirovanja, čas, ko je dlaka trdno zasidrana v dlačnem mešičku (minimalno izpadanje). V zadnji fazi pa začne dlaka izpadati, in to spontano, ali pa zaradi zunanjih vzrokov (travma …). Izjema so psi, pri katerih dlaka stalno raste in jim ne izpada. V to skupino na primer sodi koder.

Pri večini pasem oz. pri večini psov dlaka izpada v pasemsko značilnih ciklih, na katere vplivajo številni dejavniki: vremenske razmere, letni čas, pogostost izpostavljanja sončnim žarkom in hormoni.

Menjavanje dlake poteka v nekakšnem mozaičnem zaporedju, zato v normalnih razmerah po telesu ni brezdlakih emst. Menjavanje dlake oz. izpadanje in nova rast traja od šest do sedem tednov. Pri mlajših psih je ta cikel ponavadi krajši kot pri starejših.

Želja vseh skrbnikov, še zlasti tistih, ki imajo psa v hiši je, da bi menjavanje dlake potekalo s čim manj težavami in kolikor je mogoče neopazno. Pri tem pa lahko skrbniki vplivamo na dva načina: na notranjega in zunanjega.

”Notranja” pomoč

Najpomembnejši notranji dejavnik je prehrana. Še zlasti med menjavo dlake je zelo pomembno, da psu dajemo čimbolj uravnotežene obroke hrane. Pomembno vlogo pri tem igra biotin, ki ga imenujemo tudi vitamin H. V laboratorijskih razmerah so dokazali, da je pri pomanjkanju biotina dlaka bolj suha in krhka, da izgublja lesk, je lomljiva in bolj izpada. Poleg tega pomanjkanje biotina povzroča hitrejše luščenje povrhnjice (zaradi tega je več prhljaja) in bledenje dlake, posledica pa je lahko tudi vnetje kože in lokalno izpadanje dlake. Prav tako lahko pomanjkanje biotina povzroča bolj ali manj močan srbež.

Pomembno vlogo pri tem igra biotin, ki ga imenujemo tudi vitamin H.

Na stanje kožuha vplivajo tudi t.i. esencialne maščobne kisline, zlasti omega 3 in omega 6. Med prvimi je najpomembnejša linolenska, med drugimi pa linolna kislina. Esencialne maščobne kisline na kožuh še zlasti ugodno delujejo med menjavanjem dlake, ustrezne pripravke pa mora predpisati veterinar. Lahko pa tudi smai v hrano dodajamo visoko kakovostna olja, pri čemer moramo paziti na pravilno doziranje – preveč olja lahko povzroči drisko.

”Zunanja pomoč”

Povsem brez stranskih učinkov pa je seveda redno negovanje kožuha -česanje in krtačenja nista le odstranjevanje odmrle dlake in pripravljanje prostora za novo. Na ta način tudi masiramo kožo, poživljamo krvni obtok in ”prezračimo” kožuh.

Rok Šolar

Človeška hrana, s katero lahko popestrite pasje obroke

Ne glede na to, kako hranite svojega psa, lahko njegove obroke vedno popestrite z dodajanjem sveže hrane, ki se pogosto znajde tudi na vaših krožnikih. Nekaj predlogov …

 Sveže sadje in zelenjava

Številka ena za zdravo popestritev naših in pasjih obrokov. Bučke, kumare, brstični ohrovt, brokoli, blitva, špinača – vse to je lahko krasna poživitev pasje hrane, če jo postrežemo pravilno, torej na drobno nastrgano ali skuhano in pretlačeno v pire. V nasprotnem primeru bo naslednji dan prišla na drugi strani ven v neprebavljeni obliki. Enako velja za sadje: pretlačen kolut ali dva banane, rezina jabolka, morda pretlačena žlica brusnic ali borovnic, ki jih med sezono naberete na sprehodu v bližnjem gozdu. Grozdje izpustite in na splošno pazite, da pes pri sadju ne bo zaužil koščic in pešk. Če imate doma psa z diabetesom, se sadju raje izognite in ga zamenjajte z zelenolistno zelenjavo.

Korenček, hokaido buča in sladki krompir

Korenček, hokaido buča in sladki krompir so odlična dopolnitev obrokov zlasti v tistih dneh, ko nagaja prebava in je blato premehko, ali ko ima pes težave z zaprtjem ali drisko. Pred tem morate seveda poznati morebitne zdravstvene vzroke za nastale težave. Hokaido buča in sladki krompir morata biti obvezno skuhana in pretlačena v pire. Korenček je lahko
nastrgan na drobno, vendar zlasti v primeru prebavnih težav je bolje, če je kuhan. Količina? Žlica ali dve k običajnemu obroku, odvisno od velikosti psa.

Fermentirana zelenjava

Fermentirana zelenjava ima za pse enake koristi kot za ljudi, pozitivno deluje na zdravje črevesja, prebave (je lažje prebavljiva) in imunskega sistema na splošno. Seveda lahko psu popestrite obroke tudi s katero drugo fermentirano zelenjavo, kot je denimo rdeča pesa (v tem primeru naj vas naslednji dan ne spravi v obup pasji urin rdeče barve). Tudi tukaj se pri količini držite pravila ‘manj je več’; žlička za manjše pse, žlica za tiste, ki so večji.

 Kozji jogurt

Mlečni izdelki so pri pasjih skrbnikih na slabem glasu zato, ker ima veliko psov težave s prebavo laktoze, kar se pogosto kaže v prebavnih težavah kmalu potem, ko psu ponudimo jogurt, skuto in zlasti mleko. Kozji jogurt je bistveno lažje prebavljiv, zato ga običajno dobro prenašajo tudi tisti psi, ki imajo sicer težave pri prebavi mlečnih izdelkov na osnovi kravjega mleka. Kozje mleko kot dodatek pa je še posebej priporočljivo za mladičke in psice v fazi laktacije.

Če pa je pri psu prisotna alergija na mleko (in ne intoleranca na laktozo!), bodite vsekakor previdni. Kozje mleko naj bi bilo manj alergeno, kar pa še ni zagotovilo, da ne bo prišlo do neljube reakcije.

Ovseni kosmiči

Seveda pridejo v poštev samo tisti, ki so popolnoma naravni in ne mešanice s kosmiči za zajtrk, ki vsebujejo sladkor, čokolado, rozine in druge dodatke.

Ovsene kosmiče za 15 minut namočite v vročo vodo, ali pa jih skuhajte do vretja ter pustite nekaj časa, da odležijo. Ko se ohladijo, jih lahko ponudite k običajnemu obroku. V preveliki količini lahko povzročijo drisko, a so zaradi balastnih snovi nadvse praktični pri psih, ki imajo upočasnjeno prebavo in jih pogosto daje zaprtje.

Kokosovo olje

Z vedno bolj priljubljenim kokosovim oljem lahko z mirno vestjo popestrimo tudi pasje zajtrke in večerje ter tako morda k jedi pretentamo kakšnega pasjega izbirčneža; kokosovo olje ima nekoliko sladkast okus, kar lahko pri hranjenju motivira neješče pse.

Seveda je to samo peščica nekaterih živil, ki si jih lahko delimo s svojimi kosmatimi prijatelji. Varne hrane je bistveno več kot nevarne, pri čemer pa moramo seveda upoštevati, da pes ni človek, zaradi česar mora biti njegova prehrana oblikovana in pripravljena drugače kot naša. A popestritev obrokov je vedno dobrodošla!

Kaj pa mešanje sveže in briketirane hrane?

Res je, da je mešanje sveže hrane in briketov načeloma odsvetovano, ker lahko otežuje prebavo, zato lahko večino naštetih sestavin ponudite tudi ločeno od glavnega obroka.

avtor: Lena Gregorčič

Surova hrana za pse: razlogi ZA in PROTI

Medtem ko v enem prispevku beremo o tem, kako je surova hrana za pse zdrava in kot taka edina biološko primerna hrana, na drugi strani naletimo na predstavnike stroke, ki postrežejo z argumenti proti.

Nekateri skrbniki tovrstnega prehranjevanja ne bi zamenjali za nič na svetu, drugi so absolutni nasprotniki. A kot običajno ima vsaka medalja dve plati.

Prednosti sveže hrane za pse so enake prednostim sveže hrane za ljudi, vendar je tukaj verjetno še bolj kot kjerkoli drugje nujen zdravorazumski pristop. Način hranjenja psa s surovo hrano pač ne pomeni preproste menjave briketov za surovo meso, nujno je tudi poznavanje osnovnih pravil rokovanja s surovim mesom ter seveda znanje o tem, kaj vse vključiti v pasje obroke, da bodo tudi na dolg rok uravnoteženi.

Surova hrana za pse prav tako ne predstavlja nujno ultimativne, že skoraj čudežne rešitve za zdravstvene težave psov, čeprav se, na žalost, pogosto tako promovira. S tem se ustvarja vtis, da je to zgolj samo še en trend v pasji hrani, kar pa ne drži.

Način hranjenja psa s surovo hrano ne pomeni preproste menjave briketov za surovo meso.

Uravnoteženost obrokov

Polna skleda surovih jeter ali hranjenje psa izključno s piščančjimi fileji ni popoln obrok, kaj šele uravnoteženo prehranjevanje na dolgi rok. Dejstvo je, da surova hrana v pasji skledi ne pomeni samo surovega mesa, temveč morajo biti vse hranilne snovi v optimalnih razmerjih, ki so primerna glede na starost psa in njegovo aktivnost. Če ima pes zdravstvene težave ali druge specifične potrebe, morate ob sestavi obrokov upoštevati tudi to, sicer si lahko na glavo nakopljete dodatne težave!

Seveda je popolnoma mogoče doseči uravnoteženo prehranjevanje tudi na tak način, zlasti zaradi tega, ker je tovrstna hrana v zadnjem času tudi lahko dosegljiva v trgovinah za živali, vendar je – vsaj na začetku – potreben nekoliko večja angažiranost skrbnika. Ste na to pripravljeni?

Pomembno je, da vedno poskrbimo za ustrezno higieno pri shranjevanju in pripravi surovega mesa.

Potencialne težave s patogenimi bakterijami

Povprečen pasji skrbnik se najbolj boji salmonele na surovem piščančjem mesu, a svet bakterij (in tudi virusov, parazitov …) je bistveno bolj razgiban ter pester in prav gotovo tudi eden izmed glavnih argumentov ‘proti’, ki ga lahko zasledimo med stroko. Poleg higiene je ena izmed preventiv tudi kupovanje takega mesa, ki je že v osnovi mišljeno za surovo prehrano psov.

Prav gotovo pa moramo vedno poskrbeti za ustrezno higieno pri shranjevanju in pripravi surovega mesa. Pri tem moramo še toliko bolj paziti, če imamo doma mladiče in pse ter ne nazadnje tudi ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, ki so lahko prav zaradi tega bolj dovzetni za morebitne zaplete.

Poleg tega je izjemno pomembna tudi higiena in pravilno rokovanje s surovim mesom: primerno shranjevanje in odtajanje, higiena pulta in pribora ter ob tem pogosto pozabljene pasje sklede, ki jo je treba umiti po vsakem obroku! Verjeli ali ne, mnogi tega ne počnejo, saj jo pes poliže do čistega. Obrok moramo vedno postreči v čisto posodo in to ne glede na to, kako hranimo psa; pasjo skledo moramo umiti po vsakem hranjenju!

Hraniti surovo samo zato, ker je to zdaj moderno, ker se o tem govori več kot pred leti, je napačen razlog za menjavo obstoječe prehrane.

Hranite surovo samo zato, ker je to moderno, nima smisla

Hraniti surovo samo zato, ker je to zdaj moderno – ker se o tem govori več kot pred leti – je napačen razlog za menjavo obstoječe prehrane. Ne nazadnje sploh ni nujno, da bo vašemu psu tovrsten način prehranjevanja ustrezal in bi se morda bolje počutil, če bi bila hrana zanj kuhana. Ste morda kdaj pomislili na to?

Brezglavo sledenje trendom ni še nikoli prineslo ničesar dobrega, saj zagotovo veste, da trendi pridejo in gredo. Pes nima možnosti izbire hrane, v njegovem imenu se odločamo mi, zato izberimo po pameti in predvsem glede na to, kaj ustreza psu in ne, kaj se prodaja kot zdravo.

Cena: kakovostna surova hrana je nekoliko dražja

Hrana za psa – pa naj bo briketirana, kuhana ali surova – predstavlja strošek. To je dejstvo, ki se mu ne moremo izogniti, če smo se za psa odločili. In večji kot je pes, več bo pojedel, kar bo na koncu meseca tudi bolj očitno obremenilo družinski proračun. Kakovostna surova hrana za pse je gotovo nekoliko dražja, vendar mnogi menijo, da počutje in zdravje psa na koncu odtehtata razliko v ceni.

Po drugi strani pa ljudje vedno iščemo bližnjice, kako privarčevati. Nekatere pot hitro pripelje do hranjenje psa z obrezki in klavniškimi odpadki nenadzorovanega porekla, za katere niti ne vemo, ali so ustrezno veterinarsko pregledani in s tega vidika tudi neoporečni in varni za hranjenje. To prav gotovo ni varen in primeren pristop.

 Ali torej sploh obstajajo razlogi ZA?

Seveda obstajajo, a ob predpostavki, da se tega lotite na odgovoren način in ne zato, ker tako narekuje duh časa ali ponudba v trgovini. In komaj ob upoštevanju in razumevanju razlogov ‘proti’, se lahko začnemo pogovarjati o razlogih ‘za’.

Primerno izbrana, kakovostna in uravnotežena sveža hrana bo prav gotovo pozitivno vplivala na zdravje in počutje psa. Ne nazadnje skrbniki poročajo o različnih izkušnjah iz prve roke: od zadaha brez vonja do čistih in zdravih zob brez oblog in kamna, izgube odvečne telesne teže, več energije, manjšem iztrebku brez specifičnega vonja, kar pri marsikom odtehta nekoliko višjo ceno v primerjavi z briketirano hrano. Ob strokovni podpori in vodenju je seveda lahko nepogrešljiva tudi ob različnih bolezenskih stanjih (alergije in druge težave s kožo, diabetes …), ki so se po pričevanju mnogih zelo omilila in izboljšala. Različni skrbniki psov imajo tako različne izkušnje. Pogost argument, ki ga lahko zasledimo, je tudi ta, da jim tovrsten način prehranjevanja omogoča popoln nadzor nad sestavinami, ki jih ponudimo v pasjo skledo.

In kot rečeno: mi smo tisti, ki odločamo v imenu psa. Odločimo se tako, da bo najbolje zanj, pri tem pa naj nas vodi zdrava pamet in kmečka logika!

avtor: Lena Gregorčič

Kumina – dobrodošla v zimski pasji prehrani

Kumina je odličen dodatek k pasji prehrani, sploh v zimskem času, saj velja za ”grelno” zelišče.

Kumina je bogata z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti, ki pomagajo v boju proti raznim boleznim. Kumina je ”grelno” zelišče, telo torej ogreje, poleg tega pa koristi tudi mišicam (preprečuje krče). Vsebuje še precej kalcija in železa, tako da je odlična tudi za zobe in okostje.

Vnos v pasjo prehrano

Zrnca kumine primešamo hrani, lahko pa iz njih naredimo čaj – čajno žličko zrnc damo v vrelo vodo in počakamo, da se čaj ohladi. Tega nato dodamo v pasjo pitno vodo ali polijemo po hrani. Uporabimo od dve do štiri čajne žličke ohlajenega čaja na 10 kilogramov teže psa.

 

Čokolada, za psa lahko tudi usodna

Naj bo kuža še tak ljubitelj sladkega, čokolada naj nikoli ne sodi med njegove priboljške.

Krivec za to, da čokolada nikakor ne sodi med pasje priboljške, je teobromin – snov, podobna kofeinu, ki vpliva predvsem na delovanje srca, osrednjega živčevja in ledvic. Ta snov je za pse strupena.

Simptomi zastrupitve

Simptomi zastrupitve s teobrominom običajno nastopijo v 4 do 24 urah od zaužitja čokolade in so odvisni od vsebnosti teobromina ter velikosti/teže psa. Običajni simptomi so bruhanje, driska, nemirnost, sopenje, tresavica, pospešeno bitje srca in živčni napadi. Stopnja zastrupitve je odvisna od vrste ter količine čokolade – v mlečni čokoladi je alkaloida teobromina manj, medtem ko je temna čokolada z njim zelo bogata in je zato za pse najnevarnejša.

Pozorno opazovanje in ukrepanje

Če vemo, da je naš pes zaužil čokolado, je ukrepanje potrebno. Tudi če gre za večjega psa in manjšo količino mlečne čokolade, je treba psa vsaj pozorno opazovati in ga ob naštetih simptomih ali slabem počutju odpeljati k veterinarju. Stimulanti v čokoladi ostanejo v telesu dlje časa, tako da lahko v hujših primerih simptomi trajajo do 72 ur. ”Protistrupa” za teobromin ni; zdravljenje po navadi vključuje pospeševanje bruhanja, izpiranje želodca, dajanje aktivnega oglja, ob različnih simptomih še drugo podporno terapijo, na primer infuzijo zaradi dehidracije ali zdravila za uravnavanje srčnega utripa in obvladovanje živčnih napadov.

RECEPT: piškoti z govedino, polento in čedarjem

Za te piškotke bo vaš štirinožec naredil karkoli boste želeli. Z nami so jih delili v Pasji pekarni Pika.

Sestavine:

  • 1 skodelica mlete kuhane govedine
  • ½ skodelice koruznega zdroba
  • 1 jajce
  • pest naribanega čedarja
  • 3 žlice olja
  • 1 skodelica pšenične moke

Zmešamo vse sestavine in dobro pregnetemo. Če je testo presuho, dodamo nekaj žlic vode. Razvaljamo ga na pomokani površini ter z modelčkom izrežemo piškotke. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Izrezane piškote položimo na papir za peko in pečemo 12 do 15 minut.

 

Pasji priboljški s čičeriko

Čeprav svoje pasje gurmane največkrat razveselimo s kakšnim mesnim priboljškom, to ne pomeni, da jim ne moremo sem in tja ponuditi tudi česa zelenjavnega.

Čičerika je ena najstarejših stročnic in je bogata z beljakovinami. Poleg tega vsebuje veliko vlaknin, zaradi česar pripomore k dobri prebavi, vlaknine pa vežejo nase tudi toksine v krvi. Čičerka je dober vir antioksidantov in vsebuje kar nekaj vitamina C.

Za priboljške s čičeriko potrebujemo:

  • 1,5 skodelice skuhane čičerike,
  • 1 skodelica naribanega sira,
  • 2 žlički kokosove maščobe ali olivnega olja,
  • 2 žlički jabolčnega kisa
  • ščepec semen janeža ali kumine

Spasiramo čičeriko, dodamo še druge sestavine in dobro premešamo. Nastalo maso razvaljamo na pomokani površini in izrežemo piškote ali pa z roko oblikujemo majhne kroglice, jih postavimo na pekač s peki papirjem in rahlo pritisnemo, da se malce sploščijo. Pečemo 20 minut pri 180ºC. Ohlajene kroglice spravimo v hladilnik.

Urška Medvedšek

Koščičasto sadje – da ali ne?

Pasji skrbniki pogosto naletimo na skorajda zastrašujoče sezname najbolj nevarne in strupene hrane za pse. Med živili, okrog katerih se krešejo mnenja, je tudi koščičasto sadje. Torej, da ali ne?

Določeno sadje naj bi bilo problematično predvsem zaradi tega, ker se lahko koščice in peške zataknejo tam, kjer jih res nočemo. S tem si na glavo nakopljemo nemalo nevšečnosti; poleg psa, ki trpi, še krepko stanjšano denarnico zaradi nujnega obiska pri veterinarju.

A glej ga zlomka, prav zaradi potencialno podobnih zapletov tudi ljudje ne uživamo koščic in pešk pri sadežih, ki jih sicer vsebujejo!


Košček naribanega jabolka ali marelice je lahko zato odličen pasji posladek.


Prav tako je popolnoma odveč strah zaradi zastrupitve s cianidom, ki naj bi ga vsebovale peške jabolk; prvič zato, ker psa ne hranimo s peškami, drugič pa zato, ker bi jih moral velik pes pojesti pol skodelice, kar je pa zares veliko jabolk.

Lena Gregorčič 

RECEPT: keksi z ovsenimi kosmiči in jabolkom

Keksi z ovsenimi kosmiči in jabolkom so okusen, zdrav in enostaven pasji priboljšek.

Potrebujemo:
150 g polnozrnate moke
150 g ovsenih kosmičev
1 jabolko
1 jajce
1 žlico medu
2 žlici sončničnega olja
50 ml vode

Priprava:
Jabolko naribamo v skledo in dodamo preostale sestavine. Zmešamo v vlažno maso oz. kašo. Z jedilno žlico polagamo kupčke – kekse na pekač, obložen s peki papirjem.
Pečemo jih približno 30 minut na 200 °C. Kekse pustimo, da se ohladijo v pečici.

Jovita Žunko