”Pasji” časi ali zakaj ‘pasje’ vedno označuje nekaj slabega?

Kdo bi si mislil, da se bo pomlad letošnjega leta, leta s tako lepo številko – 2020 – začela tako »pasje«. Očitno je tudi, da se bo »pasje« tudi končalo.

Ostane nam samo upanje, da bo v prihodnjem letu, in to čimprej, tega »pasjega« enkrat za vselej konec.

Že dlje časa razmišljam, kako bi si življenje v teh časih izboljšala. Strogo se držim vseh ukrepov, tako se ne družim s prijateljicami, ker so skoraj vse v drugih občinah, ne vidim mojih vnukinj in otrok, ne hodim k sosedom, ne sprejemam gostov, v trgovino grem enkrat na teden, z masko, rokavicami in z razkužilom. Poskrbim za distanco in ko pridem domov, si seveda temeljito umijem roke itd. itd. Tudi na sprehode grem sama in se tam ne srečujem z nikomer. Težka žalost ! In res je vse skupaj »pasje«!

Opa, in mi je kapnilo! Morda pa bi si nabavila kužka, mladička. Vzela bi ga iz »pasjega« zavetišča in malemu tako rešila njegovo »pasje« življenje. Zavedam se, da bi ga bilo potrebno čimprej peljati v »pasjo« ambulanto, da bi ga »pasji dohtar« pregledal. Tam bi tudi dobil »pasjo« zdravstveno knjižico. Nakupiti bi mu morala »pasjo« hrano in druge potrebščine : »pasjo posteljico«, »pasjo« ovratnico«. Pa tudi v »pasji« salon bi ga morala peljati, da mu bo »pasja« negovalka postrigla krempeljčke, očistila ušeska, morda ga bo postrigla, predvsem pa okopala. Potem bi morala poiskati »pasji« hotel, kamor bi ga lahko oddala v varstvo, če bi morala od doma. Poskrbeti bi morala tudi za njegovo vzgojo in če sama pri tem ne bi bila uspešna, bi ga vpisala v »pasjo« šolo ali na »pasje« igralne urice.

O, pa ne! Pridevnika »pasji«, pa tudi nekaterih drugih besed, ki so povezane s psom, s tem prečudovitim bitjem, imam zares dovolj, ker se z njimi vedno označuje nekaj slabega in grdega : imel je pasje življenje! Bilo je pasje poletje! Ta človek je ves pasji! Pretepel ga bom kot psa! Goni se kot psica! Zunaj je pasji mraz! Zebe me kot psa! In še kaj bi se našlo.

Če pa je kakšen mali kuža, ko je odrasel, postal »pasji«, je to zato, ker ga je človek, ki je bil res ves »pasji«, privezal na verigo in ga morda pustil brez hrane, brez vode. Pozimi na mrazu, poleti na vročini. Če je preveč lajal, ga je še premlatil. Ob sebi ga je imel le takrat, ko je zanj po gozdu lovil divjačino in mu jo nastavljal pred puško. Ščuval ga je na sosede in prišleke, z njim prirejal pasje borbe, na katerih se psi med seboj pogrizejo do kosti. Seveda se ob tem s stavami na zmagovalca vrtijo veliki denarji.

Hvala Bogu, da danes mali kužki vse bolj postajajo predvsem prijazni čuvaji domov, še posebno otrok, rešujejo ljudi izpod ruševin in plazov, vodijo svoje slepe ali slabovidne lastnike – svoje prijatelje. So spremljevalci osamljenih starejših ljudi in jih »peljejo« na sprehod. Celo v domovih za ostarele so se kot »terapevti« zelo dobro obnesli. So prijazni, zvesti, pošteni, hvaležni. Ti mali kužki pa seveda postanejo taki, če jih v svoje roke ne dobijo »pasji« ljudje.

In če se bom kdaj odločila za kužka, ga ne bom vzela iz »pasjega« zavetišča, ampak iz zavetišča za pse. In ga tako tudi peljala v ambulanto za živali k doktorju za živali. Tam bo tudi dobil zdravstveno knjižico za živali. V trgovini s hrano za živali bom kupila hrano za pse, posteljico za kužka, ovratnico za kužka… Pa tudi v salon za pse, ne pa v pasji salon, ga bom peljala in poiskala hotel za pse. Pa ne bom ga vpisala v »pasjo« šolo in ne na »pasje« igralne urice, temveč v šolo za pse in na igralne urice za pse. S takimi besedami se bom v bodoče trudila olepšati (ne pasjo!) podobo psov.

Marjeta Zaninović 

Ljudje pri izbiri partnerja močno cenijo mnenje svojega psa

Psi imajo velik vpliv na življenje njihovih skrbnikov. Raziskava, ki je vključevala 3500 pasjih skrbnikov, je podala nekaj zanimivih izsledkov.

Raziskavo so pred dvema letoma naredili pri podjetju Wag. Navajamo nekaj najbolj presenetljivih (ali pa tudi ne) rezultatov.

  • Odkrili so, da bi kar 85 % pasjih lastnikov prekinilo zvezo oz. v njo sploh ne bi šlo, če se partner ne bi razumel z njihovim psom.
  • Raziskava je pokazala, da je kar 4 od 5 pasjih lastnikov izjemno pomembna reakcija psa na novega partnerja. Če reakcija ni taka, kot bi morala biti, ima tudi zveze zelo slabe temelje za začetek.
  • 3 od 10 ljudi so svoje pse izkoristili kot ‘magnet’ za potencialnega partnerja in izkazalo se je, da je ta ‘magnet’ kar močan, saj zagotavlja 84 % uspešnost.
  • Kar 60 % ljudi pa je pričelo flirtati prav med sprehodom s psom.
  • Tudi na spletnih aplikacijah za zmenke so psi izjemno pomembni, saj kar 73 % pasjih skrbnikov izbere fotografijo osebe, ki ima zraven tudi psa.
  • 78 % pasjih skrbnikov bi šlo hitreje domov s partnerjem, ki ima tudi sam pasjega prijatelja.
  • Več kot 16 % poročenih pasjih skrbnikov bi, če bi morali izbirati, raje praznovali rojstni dan svojega psa kot pa partnerja.
  • Psi igrajo pomembno vlogo tudi v romantičnih razmerjih. Eden od petih pasjih lastnikov gre celo tako daleč, da ostane v razmerju samo zaradi partnerjevega psa.

Ulična psička rešila življenje zapuščenemu novorojenčku

Zgodba, ki se bere kot čudež, se je zgodila  v Keniji. Ulična psička je v gozdu naletela na zapuščeno novorojenčico in jo rešila.

Psička je zapuščenega dojenčka našla v plastični vrečki, v gozdu, v bližini revnega predela Nairobija. Pobrala jo je in nesla skozi zelo prometno cesto do prostora, kjer je imela leglo svojih mladičkov!

Dogajanje je opazila Aggrey Mwalimu, lastnica lope, kjer je psička čuvala svoje leglo. Dojenčico je odpeljala v bolnišnico, kjer naj bi bilo po zdravljenju njeno zdravstveno stanje dobro, za kar je poskrbela nikogaršnja psička.

Borderska ovčarka Chaser je poznala več kot 1000 besed

Lani preminula borderska ovčarka Chaser je imela najboljši do sedaj izmerjeni spomin izmed vseh živali na svetu. Poznala je več kot 1000 besed, tudi stavke.

Ni presenetljivo dejstvo, da je bil njen skrbnik prof. John W. Pilley, ki je poklicno proučeval pasjo govorico. S Chaser je delal vse odkar je bila mladiček, pa do njegove smrti leta 2018.

Chaser je bila sposobna po imenu identificirati in prinesti 1022 igrač. Že pri petih mesecih je vedela, da imajo predmeti svoje ime in že tedaj je povezala določeno igračo z določenim imenom. Da pa se je vse to vtisnilo v njen dolgotrajni spomin, je bilo potrebno izjemno veliko vaje. Poznala je samostalnike, glagole, pridevnike, tudi besedne zveze in cele stavke.

Chaser je umrla poleti 2019, stara 15 let, le eno leto zatem, ko jo je zapustil njen skrbnik. Po smrti Pilleya sta zanjo skrbeli njegovi hčeri in žena. ”K nam je prišla, ko je imela 8 tednov. Sedeli smo na verandi, ko je mimo hitro pripeljal, skoraj priletel rdeči džip, Chaser pa je prav tako skoraj poletela za njim. In smo jo poimenovali Chaser (chase pomeni lov, loviti),” je povedala Johnova žena Sally Pilley.

Zeus, največji pes na svetu, v višino meril kar 111,8 cm!

Ali veste, kdo je bil največji pes vseh časov? Ta naslov je v Guinnessovi knjigi rekordov osvojil Zeus, predstavnik pasme nemška doga, ki je v višino meril kar 111,8 centimetrov!

Rekord, ki ga do zdaj ni podrl še nihče, je Zeus postavil 4. oktobra 2011. Ta pasji orjak, ki je bil v lasti družine Doorlag iz kraja Otsego v ameriški zvezni državi Michigan, je ob merjenju sicer tehtal 70,3 kilograma, vsaka dva tedna pa je v povprečju pojedel kar 13,6 kilograma hrane.

Zeusovo življenje je bilo na žalost kratko: skotil se je 22. novembra 2008, poginil pa je 3. septembra 2014. Kot je takrat sporočil njegov lastnik Kevin Doorlag, je Zeus poginil naravne smrti, kar nekaj časa pred smrtjo pa je kazal simptome, ki so sicer značilni za starejše pse. Doorlagovi Zeusa zagotovo nikoli ne bodo pozabili: ko se je dvignil na zadnje tace, je v višino namreč dosegel kar 2,26 metra. »Ljudje me najpogosteje vprašajo, ali imamo doma konja ali psa,« je za enega od lokalnih medijev Kevin Doorlag povedal leta 2012. Reakcija ljudi ob pogledu na Zeusa ni bila presenetljiva, saj do takrat tako velikega psa še nihče med njimi nikoli ni videl.

Po Zeusovi smrti leta 2014 je naslov največjega psa pripadel Freddyju, prav tako predstavniku nemških dog. Freddy živi v Veliki Britaniji, v kraju Leigh-on-Sea, v pokrajini Essex. Naj dodamo, da Freddy v višino meri le tri centimetre manj od Zeusa.

In če se mogoče sprašujete, kdo je najmanjši pes, ki je kadarkoli živel na zemeljski obli, naj razkrijemo, da ta naslov trenutno pripada ženski predstavnici pasme čivava z imenom Miracle Milly. Miracle Milly namreč v višino meri le 9,65 centimetra, njena lastnica pa je Vanesa Semler of Dorado iz Puerto Rica.

Katja Željan

Deset muzejev po svetu, ki so posvečeni psom

Ste že kdaj obiskali muzej, posvečen pasjemu prijatelju? Pet jih najdemo v Ameriki, po enega pa v Švici, Nemčiji, Italiji; Veliki Britaniji in na Japonskem.

Eden najnovejših ‘pasjih’ muzejev se nahaja v New Yorku; sicer ne gre za novost, saj je Muzej psov v tem ameriškem velemestu nekoč že obstajal, zadnjih 30 let pa ga ni bilo. Lani je Združenje kinoloških zvez ZDA odprlo prenovljeni Muzej psov, in sicer le nekaj korakov stran od Grand Central Station v New Yorku, v njem pa so na ogled največja zbirka umetnosti, posvečena psom, interaktivna digitalna doživetja in knjižnica, polna virov, iz katerih se lahko obiskovalci naučijo vse o psih.

Poleg omenjenega muzeja lahko v Ameriki obiščete še Muzej psov North Adamsu v zvezni državi Massachusetts (gre za zasebno kolekcijo več kot 180 umetniških del, ki so jih navdihnili prav psi, vključno z risbami, slikami, skulpturami in fotografijami), Nacionalni muzej ptic in psov v Grand Junctionu v zvezni državi Tennessee (ki se med pasmami psov osredotoča predvsem na pointerje in prinašalce) in Muzej 11. septembra v New Yorku, kjer so lansko jesen odprli začasno razstavo o psih, ki so junaško pomagali pri iskanju žrtev terorističnega napada. V mestu Wasilla v zvezni državi Aljaska pa je na ogled zanimiv muzej, ki prikazuje dolgo tradicijo tukajšnjih vlečnih psov.

In kje lahko muzeje, ki so posvečeni psom, najdete v Evropi? V bavarskem mestu Passau lahko poiščete Muzej jazbečarjev z več kot 2000 eksponati, od kruha v obliki jazbečarja do velikega zlatega kipa tega psa. V švicarskem mestu Martigny lahko pokukate v muzej, ki je posvečen bernardincem, nacionalnemu ponosu Švice, v angleški grofiji Kent pa boste v mestu Leeds našli muzej pasjih ovratnic z več kot 130 primerki iz obdobja od 15. do 20. stoletja. Muzej v italijanskem mestu Mondragone resnično nekaj posebnega, saj se osredotoča na med odnos med psom in človekom, hkrati pa daje obiskovalcem priložnost, da posvojijo psa, saj se dejansko nahaja v zavetišču za pse.

In za konec še skok na Japonsko: Muzej akit v kraju Odate predstavlja japonski (pasji) nacionalni ponos, pasmo akito inu. Ta je svetovno slavo požela po filmu Hachiko: Zgodba o zvestem psu, ki ga zagotovo poznajo tudi ljubitelji psov v Sloveniji.

Katja Željan

Prijetni feromoni za boljše sobivanje psov in mačk

Raziskovalci so ugotovili, da bi bili lahko prijetni feromoni ključ do uspešnega sobivanja psov in mačk, ki živijo pod isto streho v skupnem gospodinjstvu.

Najnovejša raziskava, ki sta jo vodila profesor Daniel Mills in dr. Miriam Prior, se je osredotočila predvsem na raziskovanje učinkov dveh različnih feromonov na interakcije med psi in mačkami v skupnih domovih, ki bi lahko prinesli priložnost za napredek in izboljšanje odnosov med enimi in drugimi.

Rezultati raziskave (izvajali so jo raziskovalci vedenja živali z Univerze v Lincolnu v Veliki Britaniji) dokazujejo, da imajo produkti, ki oddajajo feromone, ki sproščajo mačke oziroma pse, pozitiven učinek na interakcije med enimi in drugimi. V obdobju šestih tednov so namreč ti produkti občutno zmanjšali neželene interakcije med mačkami in psi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (na primer pasje preganjanje mačk, skrivanje mačk pred psi, strmenje drug v drugega in lajanje psov na mačke) ter celo prispevali k pomembnemu dvigu nekaterih oblik želenega vedenja (prijazno pozdravljanje, skupno sproščanje v istem prostoru).

“Čeprav se vsi zavedamo napetosti med mačkami in psi, pa trdno verjamemo, da je to prva tovrstna študija, ki preučuje uporabo feromonov na izboljšanje odnosov dveh živalskih vrst, ki živita v skupnem gospodinjstvu,” je pojasnil profesor Mills.

Približno sedem odstotkov gospodinjstev v Veliki Britaniji ima za hišna ljubljenca tako mačko kot psa. To predstavlja relativno veliko število lastnikov in njihovih ljubljencev, ki živijo pod isto streho, prav tako pa tudi potencialno veliko vsakodnevnih stresnih odnosov med mačkami in psi.

Veliko lastnikov mačk in psov sicer poroča, da je njihovim ljubljencem prijetno v družbi drug drugega, a tam, kjer tovrstne harmonije ni, imajo slabi odnosi med mačkami in psi lahko resne posledice na dobrobit posamezne živali. Problematični odnosi med ljubljencem, ki pride v hišo, in tistim, ki je v njej bival že prej, je sicer eden najpogostejših vzrokov, da mačke in pse vrnejo v zavetišče.

Katja Željan

Posvojeni kuža začutil nosečnost lastnice kar tri tedne pred njo

Rachel Muniz in njen mož sta se dolgo časa borila z neplodnostjo in v tem času sta se odločila, da posvojita psička z imenom Apollo.

”Apollo je bil tam zame, ko sem bila najbolj na tleh”, pove Rachel o svojem kužku, v katerega se je v zavetišču zaljubila na prvi pogled. Apollo je bil vedno nežen, ljubeč in zaščitniški kuža, toda nekega dne se je vse to še močno povečalo.

Apollo se je ulegel k Rachel, se naslonil na njen trebuh in kar ležal tam. Tako smešna in čustvena se je zdela ta situacija Rachel, da je naredila nekaj posnetkov tega trenutka, potem pa vse skupaj odmislila in na to pozabila. Dokler čez tri tedne ni dobila najlepše novice na svetu – po vsem trudu in razočaranjih je končno zanosila! Rachel je prepričana, da je Apollo to začutil prvi. Čez devet mesecev so pozdravili sinčka Donovana, ki je z Apollom postal največji zaveznik in prijatelj.

Zvest pes umrl ob grobu svojega lastnika, kjer ga je čakal kar 12 let!

Zvest argentinski pes je kar 12 let stal pri grobu svojega pokojnega skrbnika, dokler se mu pred dvema letoma tudi sam ni pridružil na oni strani mavrice.

Nemški ovčar z imenom Capitan je zadnjih 12 let svojega življenja preživljal ob grobu svojega pokojnega lastnika. Zgodba prihaja iz Argentine. Capitan je prvič prišel na naslovnice tamkajšnjih medijev leta 2012, ko so lokalni časopisi pisali o tem, da nek pes že več let čaka svojega človeka ob grobu.

Miguel Guzman je umrl leta 2006 in kmalu po tem je od doma ušel njegov pes Capitan. Guzmanova vdova Veronica ga je našla ob grobu svojega pokojnega moža. Kljub temu, da se je trudila, da bi psa spravila domov, je Capitan vedno našel pot nazaj na grob. Pokopališče se sicer nahaja okoli petnajst ulic stran od njegovega doma.

Psa so pričeli hraniti in zanj skrbeti delavci na pokopališču, ki so (po)skrbeli tudi za njegovo zdravstveno stanje. Zadnje leto je bil Capitan že precej slep in zelo težko je hodil. Veterinar Cristian Stempels, ki je zdravil Capitana, je povedal, da je trpel zaradi odpovedi ledvic in da so ga zadnja leta zdravili za to. Prejemal je posebna zdravila in hrano. ”On je legendaren pes v Carlos Paz-u in ker je večino svojega življenja preživel na pokopališču, smo se odločili, da tudi umre tam,” je povedal veterinar.

Skrivnost in vprašanje brez odgovora pa ostaja, kako je Capitan našel grob, ko pa njegov lastnik sploh ni umrl v mestu Carlos Paz, pač pa v Cordobi. Potem ko je umrl, ga niso več pripeljali k hiši, da bi morda pes lahko karkoli videl, pač pa v vas, da so bedeli ob njem in nato neposredno na pokopališče.

Po 21 dneh je svoja dva mlada psa lastnica našla v bližnjem silosu

Kar 21 dni so pogrešali Zivo in Zeusa, izjemno igriva mlada psa. Nekega dne pa se je zgodilo, da sta v svoji igri odtavala proč …

Da ju ni nikjer je prvi opazil mož Jessice Donges, ki je ženo poklical v službo, ta se je takoj vrnila domov in pričela sta z iskalno akcijo. Iskala sta ju vso noč, toda neuspešno. ”Proti jutru sem bila že popolnoma histerična,” je povedala Jesicca.

Za njo in njenega moža sta bila Ziva in Zeus del družine. Zeus se jim je pridružil eno leto po Zivi in takoj sta postala najboljša prijatelja. Ko tiste noči o psih ni bilo ne duha in sluha, je Jesicca pričela z akcijo po družabnih omrežjih, po okolici je lepila plakate in govorila s sosedi.

Minili so trije tedni, toda Zive in Zeusa ni bilo nikjer. Jesicca je pričela izgubljati upanje, toda še enkrat se je odpravila preverit kraje, kjer sta z možem že iskala. Šla je znova do zapuščenega silosa, ki se nahaja slabih 200 metrov od njihovega doma. Tam je našla zaprta garažna vrata. Ko jih je odprla, je zagledala luknjo, v luknji pa sta v vodi stala Zeus in Ziva!

Jessica je vedela, da jih sama ne bo mogla rešiti, ne da bo ju poškodovala, zato je poklicala pomoč. S skupnimi močmi je policistom in gasilcem uspelo rešiti psa, ki sta bila izjemno izmučena, sicer pa v zelo dobrem stanju, kar je presenetilo tudi veterinarje.