Pasji skrbniki se zabavajo drugače kot mačji

Kar 1000 mačjih in 1000 pasjih skrbnikov so pri Mars Petcare vključili v svojo raziskavo, s katero so opazovali povezavo med psi in mački ter njihovimi ljudmi. Osredotočili so se na najrazličnejša področja.

Ugotovili so, da imajo psi mnogo večji vpliv na svoje skrbnike kot mački. Raziskava je pokazala tudi, da so mačje osebe bolj kreativne. Pasje pa naj bi več zaslužile. To je med seboj povezano, saj raziskava kaže tudi na to, da so pasji skrbniki (v primerjavi z mačjimi) dvakrat bolj pogosto zaposleni v finančnih službah. Mačji pa, na drugi strani, kar štirikrat pogosteje delajo kreativno delo. Prav boljši zaslužek je lahko razlog za to, da pasji skrbniki zapravijo 33 % denarja več za obleke in 26 % več za zabavo.

Drugačna vrsta zabave

Tudi zabavajo in sproščajo se mačji in pasji skrbniki na različne načine. Mačji skrbniki imajo radi dokumentarne filme, muzikale in ‘indie’ film. Pasji skrbniki pa so bolj navdušeni nad akcijo, grozljivkami, pa tudi nad romantičnimi filmi. Mačji skrbniki radi berejo, vrtnarijo in pišejo. Pasji so aktivnejši in energični, ukvarjajo se s športom, radi plešejo, potujejo, vadijo jogo. Pasji skrbniki so se v 45 % izrazili, da so prav psi krivi za to, da so se začeli ukvarjati s športom. Raziskava je pokazala tudi, da je zelo veliko pasjih skrbnikov tekačev – kar četrtina. Medtem pa je le 8 % mačjih skrbnikov dejalo, da so mačke izboljšale njihovo telesno aktivnost.

Oboji zelo dobro znižujejo stres

Mačji skrbniki svojim mačkam več zaupajo in jim pogosteje povedo tudi najgloblje skrbi. Skoraj 70 % tako pasjih kot mačjih skrbnikov pa pravi, da jim njihove živali znižujejo stres. Malce pogosteje pa so mačke tiste, ki zagotavljajo tolažbo ob izgubi ali ločitvi ljubljene osebe.

Pasji skrbniki bolj odgovorni, mačji pa bolj kreativni

Raziskava univerze v teksaškem Austinu je potrdila, da naj bi bile nekatere splošne ideje o pasjih skrbnikih resnične. Raziskava je primerjala, kakšne karakteristike imajo pasji skrbniki in kakšne mačji.

Raziskava (pasji skrbniki vs mačji skrbniki) je pokazala:

  • da so pasji skrbniki za 11 % skrbnejši – imajo več discipline, večji čut za odgovornost in načrtujejo stvari vnaprej;
  • da so pasji skrbniki za 15 % bolj ekstrovertirani – raje gredo ven, so bolj entuziastični, pozitivni in energični;
  • da so mačji skrbniki za 11 % bolj odprti – radovedni, kreativni, njihovo mišljenje pa je netradicionalno;
  • da so pasji skrbniki za 13 % prijetnejši – družabnejši, altruistični, zaupljivi, prijazni;
  • da so mačji skrbniki za 12 % bolj nevrotični – bolj so razdražljivi, zaskrbljeni in tesnobni;

Avtor raziskave, psiholog Sam Gosling, je ob tem poudaril, da ne gre za velike razlike in da je na svetu veliko zelo prijetnih mačjih skrbnikov in na drugi strani tudi pasjih skrbnikov, ki to niso.

Največji sejem hišnih ljubljenčkov v Avstriji

Pretekli vikend, 7. in 8. marca je na Dunaju potekal že 13. sejem namenjen skrbi za domače živali Haustier messe, v organizaciji podjetja Exotica Events gmbh.

Kljub grožnji novega korona virusa, v Avstriji še ni prišlo do odpovedi srednje velikih dogodkov, zato so sejem normalno izpeljali. Je pa zaradi preventivnih razlogov nekaj razstavljavcev odpovedalo udeležbo. Vseeno je bilo na največjem tovrstnem dogodku v Avstriji prisotnih več kot 240 razstavljavcev. Udeležba je bila v duhu zdravstvenih razmer za četrtino slabša kot pretekla leta, a razstavne prostore in številne dogodke si je ogledalo kar okoli 14.000 obiskovalcev. Zaradi velikih prostorov ni bilo pretirane gneče, poskrbljeno pa je bilo tudi za veliko število razkuževalnih mest.

Na svoj račun so prišli predvsem ljubitelji in lastniki psov. A zastopane so bile tudi mačke, glodavci, ribe, žuželke in nekaj večjih živali, z ljubkimi alpakami na čelu. Med atraktivnimi nastopi je bila deležna velike pozornosti Čehinja Alena Smolikova, evropska prvakinja v umetniško naravnani kinološki disciplini dog dancing (ples s psom). Nastopila je z mejnim ovčarjem Jerryjem.

Na stojnicah je bilo mogoče dobiti številne proizvode in nasvete namenjene reji in vzdrževanju hišnih ljubljenčkov. Obisk sejma je bil tako kot v preteklih letih brezplačno dovoljen tudi psom.

MD

Ovčarski vs pastirski pes – kakšna je razlika?

Pogosto se pojavlja zmeda pri razlikovanju psov, ki varujejo živino in psov, ki delajo s čredo. Kaj je torej ovčarski in kaj pastirski pes?

Pastirske pse, kot so naš avtohtoni kraški ovčar, tornjak, abruški ovčar, kangal, šarplaninec in podobne, uporabljajo za varovanje posestva in živine. Taki psi 365 dni na leto preživijo s čredo, so njihova družina in ko pride nevarnost, bodo naredili vse, da bi jo zaščitili. Pastirski pes nima razvitega pašnega nagona, kot ga ima ovčarski pes (ovčarski psi večinoma vodijo in usmerjajo čredo), zato ga nikakor ne moremo uporabljati za enak ali podoben namen.

Pastirski pes ima globoko v svojih naravnih lastnostih usidran nagon in željo po tem, da zaščiti vse, kar pripada lastniku, od avta, posestva pa do črede. So z dušo in telesom predani lastniku, zato so tudi zelo ljubeči in nežni ljubljenčki.

Seveda za uspešnim in uporabnim varuhom črede stoji lastnik, ki ga vzgoji, da to postane, vse skupaj pa se prične s trenutkom, ko se skobaca na svet.

Kaja Špruk, objavljeno v reviji Moj pes

Kako so nastale pasme?

Dandanes poznamo več sto različnih uradno priznanih pasem psov po svetu. Med seboj so si pasme v določeni meri podobne ali pa zelo različne, tako po videzu kot značaju.

Ne glede na vse pa prav vse pasme oz. vsak pes na tem svetu pripada isti vrsti, ki se med seboj lahko uspešno pari in širi razpon genetske raznolikosti.

Raznolikost med pasmami je tako velika, da sta Charles Darwin in Konrad Lorenz razmišljala o tem, kaj pa, če sodobni psi izvirajo iz več različnih prednikov. Ne glede na to raziskovanja genetike kažejo, da prav vse pasme izvirajo iz sivega volka (Canis Lupus). Ne pozabimo omeniti dejstva, da psi živijo z nami že mnogo tisočletij, pasme pa so se začele razvijati nekje pred 3000 do 4000 let. Od kod torej tako velika raznolikost, kot jo poznamo danes? Veliko vzrediteljev meni, da izvor njihovih pasem sega stoletja in celo tisočletja nazaj. Arheološke egiptovske najdbe kažejo na to, da so že pred več kot 4 tisočletji obstajali psi, podobni mastifom in greyhoundom. Genetske raziskave v zadnjem času nam povedo, da so se mnoge pasme psov razvile že mnogo pred izolacijo in priznanjem pasme kot takšne.

Mehiški in kitajski goli pes nista v ožjem sorodstvu

Za eno najstarejših pasem se smatra mehiški goli pes. Psa brez dlake so sorodstveno močno povezovali s podobno pasmo, in sicer s kitajskim golim psom, vendar so raziskave mitohondrijske DNK pokazale, da mehiški goli pes ne izvira niti iz Amerike, niti ni v ožjem sorodstvu s kitajskim golim psom. Ta ima evrazijske korenine, prav tako tudi ostale genetske raziskave bolj kažejo v smeri, da mehiški goli pes ne izvira iz kitajskega golega psa, pa čeprav sta si v neki meri podobna.

Zanimivo je tudi, kako ljudje zelo hitro povežejo današnjega faraonskega psa s kipi in slikarijami iz davnega časa Egipta. Podobnost med današnjo zelo mlado pasmo faraonskega psa in psom, ki je dejansko živel v tistem času, je izjemna. Ampak podobnost je zgolj rezultat premišljene in načrtne vzreje in se kaže bolj ali manj zgolj v fenotipu oziroma zunanji podobi psa.

Raziskave DNK kažejo povsem drugačno sliko in pravijo, da je bil današnji faraonski pes pravzaprav poustvarjen po podobi takratnega živečega psa in nima z njim praktično ničesar skupnega, razen zunanjega videza. Rezultat je tako moderen pes z videzom, ki je praktično identičen tistemu iz časa piramid in grobnic mnogo tisočletij nazaj. Takšnih primerov je kar nekaj, ko so pasme nastale šele pred kratkim in kljub zelo podobnemu videzu po razvoju in genetiki nimajo veliko skupnega s psi, ki so jim mogoče podobni in so živeli v davni preteklosti.

Raznolikost pasem sovpada z načrtno vzrejo

Kadar govorimo o starodavnih pasmah, imamo največkrat v mislih pasme psov, ki so v tesni povezavi s svojimi predniki volkovi. Rečemo, da so starodavne pasme tiste, ki so po genetski strani najbolj podobne volku. Vendar pa to v resnici ne drži popolnoma.

Na splošno gledano raznolikost pasem sovpada z izolacijo in selekcijo vzreje, ki tako omogoči neko tipično osnovo posamezne pasme. Kadar koli v pasmo vnesemo volka za nekaj generacij, lahko spet pridemo do določene genetske podobnosti in bi zlahka rekli, da je to starodavna pasma – pa vendar le ni. Takšne pasme niso starodavne in ne izvirajo izpred mnogih let, ampak so le rezultat selekcije in načrtne vzreje, kjer se genetski material volka vmeša v osnovo pasme in tako nastane nekakšna prehodna oblika, ki pa ne pomeni bližnjega sorodstva s tistimi pravimi predniki.

Ugotovitev, da je sibirski haski genetsko precej bližje volku kot nemški ovčar, ne sme veljati kot nekakšen dokaz, da je haski kot pasma starejša in bližje volku. Basenji je v tem primeru še bolj soroden volku kot nemški ovčar, pa čeprav mu ni prav nič podoben. Četudi je volk bil prisoten pri oblikovanju haskija, kot pravijo domorodci, so primerke, ki so kazali volčje značilnosti, vsekakor kaj hitro odstranili iz vzreje. Volčje karakteristike namreč za takšno delo, kakršnega so opravljali haskiji, niso bile zaželene.

Dva pomembna mejnika

V zgodovini razvoja pasem obstajata dva pomembna mejnika. Prvi se je zgodil pred približno 27.000 leti – takrat so udomačili psa. Drugi mejnik se zgodi mnogo kasneje, in sicer nekje pred 10.000 do 1000 let nazaj, ko so se intenzivno razvijale različne pasme psov.

Razvoj novih in novih pasem traja še danes in pogosto gre pri tem za problematično početje.

Želja po ekstravaganci in zaslužku prinaša ustvarjanje pasem, ki v prvi vrsti niso namenjene uporabnosti, ampak s seboj nosijo kup težav in otežijo ne samo življenja psu, ampak tudi bodočemu lastniku. Ustvarjanje novih pasem bi moralo iti v smeri izboljšanja delavne uporabnosti psa kot takšnega, zdravja in značaja, nikakor pa ne v smeri, ki prinaša krajše življenjske dobe, nestabilen značaj in nezmožnost življenja brez dodatne pomoči človeka.

Avtor: Urška Krivec

Pivovarna natisnila na pločevinke piva fotografije psov iz zavetišča

Pivovarna Motorworks Brewing iz Floride je na svoje pločevinke piva natisnila fotografije zavetiških psov. Na ta način pomagajo osveščati in zbirajo denar zanje.

Omenjena pivovarna se je povezala z bližnjim zavetiščem, kjer se trenutno nahaja skoraj dvakrat več psov, kot so njihove zmožnosti, zato so se znašli v veliki stiski. Vsak dan dobijo od 15 do 20 novih psov, saj so edini center v državi, ki sprejema prav vse pse.

Pivovarna se je odločila, da bodo pse, ki iščejo dom, natisnili na svoje pločevinke piva in s tem obeležili prvo polnjenje enega izmed njihovih lager-jev. Vsako pločevinsko piva tako krasi fotografija psa in nekaj informacij o njem.

Z akcijo so pričeli pred nedavnim, do danes pa jim je uspelo v tople domove spravili dva psa in kot pravijo jih čaka še veliko dela.

Š.Š.

V Nepalu imajo festival, na katerem se zahvalijo psom, da so naši prijatelji

V Nepalu se vsako leto na posebnem festivalu zahvalijo psom, da so naši prijatelji. Na ta način slavijo njihovo zvestobo. Festival se imenuje ‘diwali’ – praznik luči.

Festival se zgodi vsako leto v jesenskem času. Ni celoten dogodek posvečen psom, pač pa je znotraj njega dan (imenuje se Kukur Tihar), namenjen pasjim prijateljem. Na ta dan so psi v središču, ponudijo jim posebno hrano in okrasijo jih z rožami. Posebne pozornosti pa niso deležni samo skrbniški psi, pač pa tudi ulični. T.i. kraljevski pasji tretma izvajajo, ker verjamejo, da so psi poslaniki Yame. To je hindujski bog smrti in na ta način izkazujejo spoštovanje temu bogu.

Psi so omenjeni tudi v hindujskem osrednjem delu, ki se imenuje Mahabharata. V njem je zapisano, da bog pravičnosti ni želel vstopiti v nebesa brez pasjega prijatelja.

 

Knjižna uspešnica Modrost starih psov (ali česa vse nas lahko nauči star pes)

Modrost starih psov je knjižna uspešnica, ki jo je napisala Elli H. Radinger, strokovnjakinja za volkove in pse. V njej bralcu sporoča, česa vse nas lahko nauči star pes.

Uspešnica pisateljice je tudi knjiga Modrost volkov. Radingerjeva je raziskovanje volkov prekinila, ker je želela spremljati svojo psičko v njenih zadnjih letih. Ob tem jo je presenetilo, koliko lahko človeka nauči star pes. Izkušnje so botrovale novi knjigi: Modrost starih psov.

»Življenje s starim psom in sreča, da ga lahko spremljamo v zadnjih letih njegovega življenja, nam odpreta oči in srce. Psi živijo za danes. Od njih se lahko naučimo, da ne obžalujemo preteklosti, da je treba skrbeti za svoje bližnje, sprejeti tisto, česar ne moremo spremeniti, in odpuščati, dokler smo živi, da nikoli nismo prestari za učenje,« takole so o knjigi zapisali na spletni strani emka.si.

In še, da je starost lahko za živali in njihove človeške spremljevalce velik izziv, po drugi strani pa včasih pripomore k temu, da spoznamo in vzljubimo nove lastnosti svojih ljubljenčkov. Bolj se prilagodimo njihovim potrebam – nastopi čas, da jim povrnemo nekaj brezpogojne privrženosti, potrpežljivosti in strpnosti, ki nam jih delijo vse življenje.

Gre za pravi slavospev pasjim prijateljem in obvezno branje za pasje skrbnike. Te običajno skrbi, kako bo, ko njihov ljubljenček postane star pes  in ko pride v jesen svojega življenja. A kdor je to že doživel ve povedati, da so pasji seniorčki nekaj prav posebnega. Ne prekipevajo več od energije, a v sebi nosijo posebno energijo, mir. 

Stres učencev je manjši, če je v razredu tudi terapevtski pes

Stres je dejavnik, kateremu se je v šoli težko izogniti. Toda kot kažejo raziskave, se ta močno zmanjša ob prisotnosti terapevtskega psa v razredu.

Pasja družba manjša stres in pozitivno vpliva na otroka tako v domačem, kot tudi v šolskem okolju.

Prisotnost terapevtskih psov pri učnih procesih se raziskuje že dolgo in prav vsi rezultati kažejo enako. Pes ima tudi v šoli neverjetno pozitiven vpliv na vse okrog sebe. V prvi vrsti zmanjšuje stres že samo s tem, da je tam. Zato ne preseneča dejstvo, da je po svetu vedno več  izobraževalnih ustanov, ki svoja vrata – četudi samo enkrat na teden – odpirajo tudi za pasje prijatelje.

Pes v razredu ima pozitiven vpliv na učence tako na fizični, kot na psihični ravni. Prinaša dobro voljo in je dokazan ‘antidepresiv’. Že samo čohanje in crkljanje znižujeta krvni pritisk, nižata srčni utrip in stresne hormone. Z vsem tem pa prisotnost psa pomaga, da se učenci lažje fokusirajo na učenje.

Prisotnost psa v razredu pozitivno vpliva tudi na socialni in čustveni razvoj. Psi poslušajo in ne obsojajo, se ne posmehujejo. Zato učenci z njimi lažje vzpostavijo prijateljsko vez.Prav tako pozitivno vpliva tudi na kognitivni razvoj. S pomočjo interakcije s pasjim ‘terapevtom’ učenci izboljšujejo svoje branje, spomin, pa tudi koncentracijo, pozornost, motivacijo.

Navsezadnje pa prisotnost psa ne vpliva pozitivno samo na učence, pač pa tudi na učitelje, ki so bolj sproščeni in kot taki v razred prinašajo bolj prijetno energijo. Vse to pod črto ustvarja šolsko okolje, v katerem je bolj prijetno preživljati čas in na ta način je tudi učenje bolj učinkovito.

Pes je več kot očitno odličen terapevt, vendar pa je ob tem treba vedeti tudi, da se notranji nemir s človeka prenaša na psa, zato je v vrsti vrsti potrebno poslušati psa in mu ugoditi, ko oziroma če mu določena situacija ne ugaja več.

Š.Š

 

Deklica vsako sredo po šoli bere pravljice psom v zavetišču

Deklica Scarlett Rose gre vsako sredo po šoli v zavetišče, kjer psom bere pravljice in jih zabava medtem, ko čakajo na tople domove.

”Dragi psiček iz zavetišča. Želim ti, da dobiš super dom. Zelo me boli srce, ker si v kletki in za tem oknom. Zelo te imam rada. Kužki polnite moje srce z ljubeznijo. Zame si zelo poseben. Upam, da ti Božiček prinese dobro družino, ki te bo crkljala, imela rada in lepo skrbela zate. Z ljubeznijo. Scarlett Rose Geiger.” To je le eno pismo, ki ga je Scarlett v decembrskih dneh brala psičkom iz zavetišča, ki jih redno obiskuje.

Deklici doma družbo delata dva posvojena pasja ‘bratca’in želi si, da bi vsak pes iz zavetišča dobil topel dom. Z mamo tako vsak obisk zavetišča izkoristita tudi za to, da prek socialnih omrežij širita informacije o psih, ki potrebujejo dom in jih predstavljata skozi zanimive posnetke.

”Najljubši del obiskovanja zavetišča je igranje s psi, saj rada vidim, ko so psi zunaj kletk,” pravi Scarlett Rose, ki rada bere tudi mačkam.

Vir: dodo.com