Pitbul dojenčico za pleničko zvlekel iz hiše in rešil pred ognjem

Zgodba se je zgodila v Kaliforniji. Ko je zagorelo v eni izmed hiš, je pitbul-ka Sasha za plenico iz hiše zvlekla dojenčico in jo rešila.

Deklica Masailah, ki je imela tedaj 7 mesecev in psička Sasha sta se rodili le nekaj dni narazen in od samega začetka je med njima posebna vez. Kot pravi Masailahina mama Latana Chai, bi Sasha za malo dojenčico naredila vse.

To je dokazala, ko je sosednjo vrstno hišo zajel požar, obstajala je velika navarnost, da preskoči tudi na njihovo hišo. Takrat je Sasha hitro stekla do dekličine sobe in jo za pleničko zvlekla ven. Še prej je z lajanjem opozorila na požar in dosegla, da so jo spustili v hišo.

Ko je Latana Chai videla, da sosednja hiša gori, je tudi sama stekla po deklico. Toda ko se je obrnila, je zagledala Sasho, kako nežno vleče malčico na varno. ”Sasha nas je rešila pred ognjem in ona je naša junakinja,” je  ganjeno povedala.

Video: Ko se pes naredi mrtvega in močno prestraši svojega lastnika

Si predstavljate, da mirno in sproščeno gledate televizijo, kar naenkrat pa se vaš pes naredi mrtvega in se prične negiben spuščati s kavča?

Prav to je naredil ameriški stafford terier Pablo, pri tem pa svojega lastnika Lee-ja skoraj spravil ob pamet.

11-mesečni Pablo to bojda počne precej pogosto, njegovi lastniki pa so ugotovili, da to naredi vedno, ko počne nekaj, česar ne bi smel. Pred epizodo na spodnjem posnetku je denimo ravno grizel nogavico.

Pasji slikar Hunter po svetu prodal več kot 250 svojih slik

Spoznajte Hunterja, najbolj priznanega med slikarji v pasjem svetu. Po svetu so ljudje kupili že več kot 250 njegovih del.

Osemletni Hunter prihaja iz kanadskega Edmontona in je pasme Shiba Inu. Ko se ne sprehaja, prehranjuje ali igra, najraje slika. Njegove slike pa so prave mojstrovine.

”Naročila prejemamo iz vsega sveta. Na začetku res nismo pričakovali nobenega odziva, toda bilo jih je ogromno,” pove njegova lastnica Denise Lo.

vir: https://www.instagram.com/shiba.art.online/

Vse skupaj se je začelo pred štirimi leti, ko so ga njegovi lastniki želeli naučiti novih trikcev in mu predstavili čopič. Od samega začetka je namreč izjemno živahen kuža in lastniki so morali stalno iskati nove vire stimulacije zanj.

Proces njegovega ustvarjanja lastnica opiše kot zelo hiter. Z nekaj potezami Hunter nekaj naslika in nato dobi priboljšek. Zopet sledi ustvarjanje in priboljšek in tako naprej. Ko je slika gotova, sledi še poziranje ob njej. Tam, kjer je običajno slikarjev podpis, pa lastniki odtisnejo Hunterjevo tačko.

Večino zaslužka je namenjenega Hunterju, del pa podarijo živalovarstvenim organizacijam.

Več Hunterjevih del si lahko pogledate tukaj. 

 

Najdaljši pasji rep ima irski volčji hrt Keon: 76,8 centimetra

Bi znali oceniti, koliko meri najdaljši pasji rep? V Guinnessovi knjigi rekordov trenutno ta naslov pripada psu Keonu pasme irski volčji hrt.

Njegov rep v dolžino meri naravnost neverjetnih 76,8 centimetra!

Keonova lastnica je Ilse Loodts iz Belgije, Keon pa si je lovoriko psa z najdaljšim repom na svetu v Guinnessovi knjigi rekordov prislužil 18. avgusta 2015.

Da lovorika najdaljšega pasjega repa pripada irskemu volčjemu psu, pravzaprav ne preseneča, saj gre za izjemno veliko pasmo, ki v povprečju velja za najvišjo pasmo psov na svetu. Naj dodamo, da je irski volčji pes antična pasma, ki je skozi zgodovino delala družbo kraljevim družinam. Stari irski pregovor opiše pasmo takole: nežen, ko ga pobožaš, oster če ga izzivaš.

Poleg irskega volčjega psa se med pasme psov z najdaljšim repom – glede na svojo velikost – uvrščajo še akita, ameriški eskimski pes, vidrar, nemški ovčar, poljski španjel, irski seter, kuvaš, havanski bišon, leonberžan, pikardijski ovčar, mastif, norveški lovski špic, whippet in bernardinec.

Katja Željan

Kako so psi na Aljaski leta 1925 preprečili epidemijo davice

Ste že slišali zgodbo o tem, kako so psi na Aljaski preprečili epidemijo davice? Pasja vprega 16 psov je v neverjetnih razmerah uspela pripeljati zdravilo.

Pisalo se je leto 1925, ko je v rudarskem mestu Nome na Aljaski izbruhnila davica. Edini zdravnik je imel le malo seruma zoper to bolezen, zdravilo pa se je nahajalo v aljaški prestolnici Anchorage, ki je od mesta Nome oddaljena 1610 kilometrov. In ker takrat še ni bilo letalskega prometa, se je začela misija nemogoče, v kateri je vprega 16 psov oddrvela proti Anchorageu. Vreme je bilo namreč izjemno slabo, divjali so snežni viharji, temperatura naj bi se gibala okrog -50 stopinj Celzija, a psi so kljub vsemu srečno prispeli do cilja in v Nome zadnji hip prinesli zdravilo, da je zdravnik lahko preprečil uničujočo epidemijo.

V spomin na ta dogodek se je leta 1967 začela dirka s sankami Iditarod Trail, ki traja še danes – le s to razliko, da je danes veliko bolj zahtevna. Leta 1973 so namreč organizatorji dirko Iditarod Race spremenili v naporno 9 do 12-dnevno dirko, ki se konča prav v mestu Nome. Na dirki so nekoč prevladovali inuitski vprežni psi, danes pa v vpregah najdemo različne pasme, od aljaških malamutov do sibirskih haskijev in križancev med najrazličnejšimi pasmami.

Začetek letošnje dirke je po zdajšnjih napovedih organizatorjev napovedan za 6. marec. Prva etapa skozi Anchorange ima običajno predvsem ceremonialno vlogo. Pravo tekmovanje se največkrat začne dan za tem v kraju Willow. Nato pot pasje vprege pelje skozi gorovja in prostranstva, čez zaledenelo reko Yukon in nato ob obali Beringovega morja do končnega cilja, mesteca Noma. Zmagovalec s potjo navadno opravi v devetih dneh.

Katja Željan

Največje leglo psov v zgodovini: 24 mladičkov

Ali vas zanima, koliko mladičev je doslej štelo največje leglo psov v zgodovini? Bilo jih je kar 24, skotili so se v Veliki Britaniji.

Po podatkih Guinnessove knjige rekordov ta naslov pripada leglu napolitanske mastifke Tie, ki je bilo poleženo 29. novembra 2004 v Veliki Britaniji, v kraju Manea.

Verjeli ali ne, toda Tia je s pomočjo carskega reza skotila kar 24 mladičev. Eden od mladičkov je bil mrtvorojen, trije so poginili v prvem tednu življenja. V leglu je bilo sicer 15 samčkov in 9 samičk. Tiino polno ime je bilo Abellatino Arabella, oče njenih mladičev pa je bil napolitanski mastiff Caesar. Tiina lastnika sta bila Damian Ward in Anne Kellegher iz kraja Manea v pokrajini Cambridgeshire.

Čeprav je od postavitve rekorda minilo že 16 let, ga za zdaj ni potolkel še nihče. 20. aprila lani je, prav tako neapeljska mastifka, v Avstraliji skotila 21 mladičev in tako postavila nov avstralski rekord. Prej je bilo največje število mladičev iz enega legla v tej državi 19.

Katja Željan

”Pasji” časi ali zakaj ‘pasje’ vedno označuje nekaj slabega?

Kdo bi si mislil, da se bo pomlad letošnjega leta, leta s tako lepo številko – 2020 – začela tako »pasje«. Očitno je tudi, da se bo »pasje« tudi končalo.

Ostane nam samo upanje, da bo v prihodnjem letu, in to čimprej, tega »pasjega« enkrat za vselej konec.

Že dlje časa razmišljam, kako bi si življenje v teh časih izboljšala. Strogo se držim vseh ukrepov, tako se ne družim s prijateljicami, ker so skoraj vse v drugih občinah, ne vidim mojih vnukinj in otrok, ne hodim k sosedom, ne sprejemam gostov, v trgovino grem enkrat na teden, z masko, rokavicami in z razkužilom. Poskrbim za distanco in ko pridem domov, si seveda temeljito umijem roke itd. itd. Tudi na sprehode grem sama in se tam ne srečujem z nikomer. Težka žalost ! In res je vse skupaj »pasje«!

Opa, in mi je kapnilo! Morda pa bi si nabavila kužka, mladička. Vzela bi ga iz »pasjega« zavetišča in malemu tako rešila njegovo »pasje« življenje. Zavedam se, da bi ga bilo potrebno čimprej peljati v »pasjo« ambulanto, da bi ga »pasji dohtar« pregledal. Tam bi tudi dobil »pasjo« zdravstveno knjižico. Nakupiti bi mu morala »pasjo« hrano in druge potrebščine : »pasjo posteljico«, »pasjo« ovratnico«. Pa tudi v »pasji« salon bi ga morala peljati, da mu bo »pasja« negovalka postrigla krempeljčke, očistila ušeska, morda ga bo postrigla, predvsem pa okopala. Potem bi morala poiskati »pasji« hotel, kamor bi ga lahko oddala v varstvo, če bi morala od doma. Poskrbeti bi morala tudi za njegovo vzgojo in če sama pri tem ne bi bila uspešna, bi ga vpisala v »pasjo« šolo ali na »pasje« igralne urice.

O, pa ne! Pridevnika »pasji«, pa tudi nekaterih drugih besed, ki so povezane s psom, s tem prečudovitim bitjem, imam zares dovolj, ker se z njimi vedno označuje nekaj slabega in grdega : imel je pasje življenje! Bilo je pasje poletje! Ta človek je ves pasji! Pretepel ga bom kot psa! Goni se kot psica! Zunaj je pasji mraz! Zebe me kot psa! In še kaj bi se našlo.

Če pa je kakšen mali kuža, ko je odrasel, postal »pasji«, je to zato, ker ga je človek, ki je bil res ves »pasji«, privezal na verigo in ga morda pustil brez hrane, brez vode. Pozimi na mrazu, poleti na vročini. Če je preveč lajal, ga je še premlatil. Ob sebi ga je imel le takrat, ko je zanj po gozdu lovil divjačino in mu jo nastavljal pred puško. Ščuval ga je na sosede in prišleke, z njim prirejal pasje borbe, na katerih se psi med seboj pogrizejo do kosti. Seveda se ob tem s stavami na zmagovalca vrtijo veliki denarji.

Hvala Bogu, da danes mali kužki vse bolj postajajo predvsem prijazni čuvaji domov, še posebno otrok, rešujejo ljudi izpod ruševin in plazov, vodijo svoje slepe ali slabovidne lastnike – svoje prijatelje. So spremljevalci osamljenih starejših ljudi in jih »peljejo« na sprehod. Celo v domovih za ostarele so se kot »terapevti« zelo dobro obnesli. So prijazni, zvesti, pošteni, hvaležni. Ti mali kužki pa seveda postanejo taki, če jih v svoje roke ne dobijo »pasji« ljudje.

In če se bom kdaj odločila za kužka, ga ne bom vzela iz »pasjega« zavetišča, ampak iz zavetišča za pse. In ga tako tudi peljala v ambulanto za živali k doktorju za živali. Tam bo tudi dobil zdravstveno knjižico za živali. V trgovini s hrano za živali bom kupila hrano za pse, posteljico za kužka, ovratnico za kužka… Pa tudi v salon za pse, ne pa v pasji salon, ga bom peljala in poiskala hotel za pse. Pa ne bom ga vpisala v »pasjo« šolo in ne na »pasje« igralne urice, temveč v šolo za pse in na igralne urice za pse. S takimi besedami se bom v bodoče trudila olepšati (ne pasjo!) podobo psov.

Marjeta Zaninović 

Ljudje pri izbiri partnerja močno cenijo mnenje svojega psa

Psi imajo velik vpliv na življenje njihovih skrbnikov. Raziskava, ki je vključevala 3500 pasjih skrbnikov, je podala nekaj zanimivih izsledkov.

Raziskavo so pred dvema letoma naredili pri podjetju Wag. Navajamo nekaj najbolj presenetljivih (ali pa tudi ne) rezultatov.

  • Odkrili so, da bi kar 85 % pasjih lastnikov prekinilo zvezo oz. v njo sploh ne bi šlo, če se partner ne bi razumel z njihovim psom.
  • Raziskava je pokazala, da je kar 4 od 5 pasjih lastnikov izjemno pomembna reakcija psa na novega partnerja. Če reakcija ni taka, kot bi morala biti, ima tudi zveze zelo slabe temelje za začetek.
  • 3 od 10 ljudi so svoje pse izkoristili kot ‘magnet’ za potencialnega partnerja in izkazalo se je, da je ta ‘magnet’ kar močan, saj zagotavlja 84 % uspešnost.
  • Kar 60 % ljudi pa je pričelo flirtati prav med sprehodom s psom.
  • Tudi na spletnih aplikacijah za zmenke so psi izjemno pomembni, saj kar 73 % pasjih skrbnikov izbere fotografijo osebe, ki ima zraven tudi psa.
  • 78 % pasjih skrbnikov bi šlo hitreje domov s partnerjem, ki ima tudi sam pasjega prijatelja.
  • Več kot 16 % poročenih pasjih skrbnikov bi, če bi morali izbirati, raje praznovali rojstni dan svojega psa kot pa partnerja.
  • Psi igrajo pomembno vlogo tudi v romantičnih razmerjih. Eden od petih pasjih lastnikov gre celo tako daleč, da ostane v razmerju samo zaradi partnerjevega psa.

Ulična psička rešila življenje zapuščenemu novorojenčku

Zgodba, ki se bere kot čudež, se je zgodila  v Keniji. Ulična psička je v gozdu naletela na zapuščeno novorojenčico in jo rešila.

Psička je zapuščenega dojenčka našla v plastični vrečki, v gozdu, v bližini revnega predela Nairobija. Pobrala jo je in nesla skozi zelo prometno cesto do prostora, kjer je imela leglo svojih mladičkov!

Dogajanje je opazila Aggrey Mwalimu, lastnica lope, kjer je psička čuvala svoje leglo. Dojenčico je odpeljala v bolnišnico, kjer naj bi bilo po zdravljenju njeno zdravstveno stanje dobro, za kar je poskrbela nikogaršnja psička.