Kako vemo, da psu peša vid?

Težav, ko psu peša vid, ni lahko prepoznati, saj celo pri štirih petinah izgube vida ne kažejo kakšnih posebnih znakov.

Ob postopni izgubi vida se namreč v okolju še vedno zelo dobro orientirajo. V hiši si zapomnijo položaj pohištva oz. predmetov, ‘na pamet’ obvladajo tudi redne sprehajalne poti in se zato v znanem okolju gibljejo brez težav.

Da je z vidom nekaj narobe, opazimo ponavadi šele, ko na primer premaknemo kakšen kos pohištva ali pa gremo s psom po novi sprehajalni poti – pes se začne zaletavati.

Da slabše vidi, lahko opazimo tudi, ko mu vržemo kakšno igračko. Ampak pri tem nas lahko uspešno ‘preslepi’, ker igračko zavoha oz. sliši, kam je padla, ter jo zato najde brez težav. Težave pa se pojavijo lahko pri premagovanju stopnic, ko kuža premalo dvigne nogo, morda tudi pri skoku s postelje oz. pri gibanju po neznanem okolju, še zlasti ko je prosto spuščen.

Ko opazimo, da ima pes težave z vidom, se moramo posvetovati z veterinarjem, ki bo ugotovil, za kaj gre.

Preberite še:

Ko pes oslepi, potrebuje naše zaupanje

Življenje s slepi psičko

Rok Šolar, objavljeno v reviji Moj pes

Kako se kaže alergija na čebelji pik?

Tudi pri alergijah psov prihaja do urgentnih stanj, nekatera med njimi so lahko smrtno nevarna. Tudi tista na čebelji pik.

”Nekatere alergijske reakcije so lahko tudi smrtno nevarne, recimo po pikih nekaterih insektov, če je žival alergična na čebelji pik, enako kot pri ljudeh,” pravi izr. prof. dr. Tino Kotnik, dr. vet. med, ko smo se z njo pogovarjali o alergijah pri psih. Do urgentne situacije lahko pride tudi po reakcijah na kakšna zdravila.

Kako pa se kaže alergija na čebelji pik? ”Če se začne pojavljati oteklina, nemir živali, sopenje, pohitreno dihanje, pohitreno delovanje srca, posledično zaradi te mišične aktivnosti lahko naraste tudi temperatura – pri vseh teh znakih je treba takoj k veterinarju,” pravi sogovornica.

Če pes ni alergičen, pa načeloma piki žuželk niso zelo nevarni, če se le ti ne zgodijo v predel ustne votline, kar lahko zapre zračne poti in vodi tudi v anafilaktični šok. V tem primeru je treba takoj k veterinarju. Veterinarska pomoč je priporočljiva tudi tedaj, ko pride do številčnih pikov.

Če žival, ki ni alergična, piči čebela, lahko pride do rdečine, otekline, srbeža, tudi bolečine. Običajno zadošča hladen obkladek.

Poškodba blazinice ali višje na tački – kako ukrepati?

Poškodba blazinice je pri raziskovanju v poletnih dneh zelo pogosta poškodba pri psih. Nenadoma opazimo, da pes krvavi iz noge.

Če si kužek poškoduje nogo višje, nad zapestjem ali gležnjem, si lahko prereže večje žile in krvavitev je močnejša. V takih in podobnih primerih je zelo pomembno, da imamo s sabo navaden ali še bolje elastičen povoj, s katerim kužku nogo tesno povijemo. Najbolje je, da si preskrbimo veterinarski povoj, ki sam sebe lepi in ga je zelo enostavno namestiti. Tačko, kjer kužek krvavi, prevežemo s povojem in to kar na tesno, tako da zaustavimo krvavitev.

Tačka je do dve uri lahko močno povezana, kasneje pa je treba povoj razrahljati, da ponovno vzpostavimo prekrvavitev. V tem času mirno poiščemo pomoč pri veterinarju, ki bo rano oskrbel, po potrebi zašil in postoril vse potrebno. »V tolažbo pri takih situacijah je treba povedati, da pes sicer skozi ureznino na blazinici ne bi izkrvavel, pa tudi pri poškodbi višje na tački bi morala biti rana globoka, da bi se to zgodilo. V vsakem primeru, pa so takšne poškodbe zelo neprijetne in zelo dramatično delujejo, saj je prisotno precej krvi,« nam pove Emil Senčar, dr. vet. med iz Veterinarske bolnice Ptuj.

O tem, kaj vse še sodi v obvezno pasjo lekarno, pa si lahko preberete tukaj. 

Tumor v telesu: znaki so različni

Ko ima pes v telesu tumor, se lahko sooča z različnimi težavami. Znake zlahka zamenjamo za znake katere koli druge bolezni.

Lahko so znaki za tumor nenavadno obnašanje, zanašanje, slabši vid in nepravilna drža glave.

Slab vonj iz ust slinjenje in mogoče primesi krvi so lahko znaki hude bolezni obzobnih tkiv ali pa tumorja v ustih.

Šepanje, ta tako pogost pojav pri psih, je lahko znak tumorjev skeletnega sistema.

Bruhanje in driska (tudi krvava) sta znaka katerekoli prebavne bolezni in hkrati tudi tumorjev prebavi.

Oteženo dihanje in kašelj so lahko znaki vnetja in/ali infekcije dihal in prav tako tumorjev dihal.

Pobitost in neješčnost sta ključna znaka večine bolezni nasploh in seveda tudi tumorjev, predvsem v napredovanih fazah bolezni.

Velika žeja je lahko znak vsaj desetih različnih ne-tumorskih bolezni in tudi tumorjev, predvsem zaradi izločanja nekaterih snovi iz tumorjev, ki okvarijo ledvično funkcijo.

Napenjanje ob izločanju blata lahko pomeni zaprtje, tumor v debelem črevesju ali danki ali celo tumor zunaj črevesja, ki pritiska na črevo.

V mnogih primerih lastniki psa pripeljejo k veterinarju, ker z njim pač nekaj ni v redu. Pomembno je, da skrbniki znakov ne spregledamo in jih ne ignoriramo.

Prof. Janoš Butinar, dr. vet. med (izsek članka, ki je bil objavljen v reviji Moj pes)

Kakšni so simptomi klopno prenosljivih bolezni

Zelo pomembno je, da psa po vsakem sprehodu dobro pregledamo, ali se je nanj prisesal kakšen klop. Klopi na psa lahko prenesejo različne bolezni, kakšni pa so običajno simptomi?

Pri lymski boreliozi se znaki okužbe pokažejo šele pri dva do šestih mesecih, da se pes okuži, pa mora biti klop nanj prisesan vsaj dva dni. Prvi znaki so običajno visoka telesna temperatura, šepanje in zaspanost, pridružijo se lahko obolenja ledvic, jeter, srca, osrednjega živčevja.

Granulocitna anaplazmoza se pokaže po desetih do štirinajstih dneh, tudi tukaj so znaki okužbe podobni že opisanim: visoka telesna temperatura, zaspanost, pes pa tudi nima teka, šepa, bolijo ga mišice.

Babezioza se kaže s povišano telesno temperaturo, bledo sluznico, rdeče-oranžno obarvanim urinom, zlatenico. Pes lahko pogine, če ga ne pripeljemo dovolj hitro do veterinarja.

Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen, proti kateri so psi precej odporni, zato največkrat nimajo nobenih simptomov. Kadar pa ima pes šibak imunski sistem, lahko pri okužbi pride do znakov obolenja osrednjega živčevja.

Čas, ki je potreben za prenos bolezni iz klopa na gostitelja:

Granulocitna anaplazmoza: Vsaj 24 ur

Lymska borelioza: Vsaj 50 ur

Babezioza: Ni podatka

Klopni meningoencefalitis: Pri človeku v prvih urah prisesanosti, za psa ni podatka

Obolenje ušes oz. sluhovoda: kakšni so znaki?

Bolezni ušes so eno izmed pogostih stanj, s katerimi se srečujejo veterinarji. Pri tem gre najbolj pogosto za vnetje zunanjega sluhovoda.

Najpogostejši znaki, da je z ušesi oz. sluhovodom nekaj narobe, so:

  • neprijeten vonj iz notranjosti uhlja,
  • praskanje ali drgnjenje predela uhljev,
  • povečano izločanje ušesnega masla,
  • pordelost ali oteklina v notranjosti uhlja in v ušesnem kanalu,
  • otresanje z glavo ali nagnjenost glave vstran,
  • boleč predel okoli uhljev,
  • spremembe v vedenju (otopelost ali večja razdražljivost).

Vzroki

Vzroki za težave z ušesi so zelo raznolike, najpogostejši pa so:

  • alergije (na hrano, dedna nagnjenost),
  • zajedavci, kot denimo ušesne garje,
  • okužbe (z bakterijami ali glivicami),
  • tujki (pogosto semena trav),
  • poškodbe,
  • hormonske nepravilnosti (npr. zmanjšano delovanje ščitnice)
  • preveč vlažnosti v sluhovodu,
  • anatomske nepravilnosti,
  • tumorji,

Boštjan Vidic, dr, vet. med, objavljeno v reviji Moj pes

Izpah pogačice

Ena od pogostejših nadlog, ki prizadenejo kolenski sklep, je izpad pogačice. Gre za to, da pogačica zdrsne iz svojega žleba na notranjo stran kolenskega sklepa.

To obolenje ima ponavadi dedno podlago. Pri tej težavi opazimo v presledkih pojavljajoče se šepanje. Do izpaha pogačice pride zlasti pri psih, pri katerih je žleb, po katerem drsi pogačica, preplitev in pogačica zaradi tega zdrsne iz njega.

Do izpaha pogačice lahko prihaja tudi pri psih, ki imajo nenormalno ukrivljeno stegnenico. Ko pogačica zdrsne iz žleba, se nenormalno raztegnejo tudi vezi, ki ob strani obdajajo pogačico. Ta izpah ne povzroča kakšne velike bolečine. Se pa to obolenje najpogosteje pojavlja pri manjših psih. Stanje lahko popravimo s kirurškim posegom, pri katerem poglobimo žleb, po katerem drsi pogačica. Pri tem lahko okrepimo tudi stranske vezi, ki skrbi, da pogačica ostane znotraj žleba.

Boštjan Vidic, dr. vet med. (izsek prispevka, objavljenega v reviji Moj pes)

Negovanje kožuha

Redno negovanje kožuha je izjemno pomembno za zdravje in dobro počutje psa, pa tudi za lep odnos med psom in skrbnikom.

Negovanje kožuha – česanje in krtačenje nista le odstranjevanje odmrle dlake in pripravljanje prostora za novo. S tem početjem namreč tudi masiramo kožo, poživljamo krvni obtok in ”prezračimo” kožuh. Nenazadnje pa je negovanje kožuha tudi zelo pozitiven socialni stik med skrbnikom in psom, to deluje podobno, kot bi svojega štirinožnega prijatelja božali.

Vedeti pa moramo, da je vsak tip dlake pri negovanju poseben izziv. Pri kratkodlakih prsh med menjavanjem dlake svetujemo redno krtačenje z mehko krtačo (najmanj dvakrat tedensko). Ko kožuh ”miruje”, je dovolj, da psa skrtačimo približno enkrat na teden ter ga nato še obrišemo z mokro krpo. Pse z daljšo dlako (ne glede na to, ali imajo podlanko ali ne) pa moramo med menjavanjem dlake počesati oz. skrtačiti vsak dan.

Za odstranjevanje mrtve podlanke so v trgovinah za živali na voljo različni glavniki. Še najbolje je, da nas o pravilni uporabi teh pouči trgovec ali kdo od izkušenih pasjih skrbnikov. Na trgu so namreč tudi glavniki, s katerimi ob nepravilni uporabi dlako lahko poškodujemo.

Pse, ki imajo daljšo dlako in podlanko, na primer zlate prinašalce in škotske ovčarje, moramo med menjavanjem dlake vsak dan najprej skrtačiti s ‘trdo’ krtačo in nato odmrlo dlako odstraniti še z glavnikom,

Pse s trdo ali ostro dlako pa je treba ne glede na menjavanje dlake približno vsake tri mesece trimati, kar je najbolje prepustiti pasjemu frizerju. Sicer pa je treba pse s takšno dlako počesati približno enkrat na teden.

Rok Šolar, objavljeno v reviji Moj pes

Zdravljenje in preprečevanje demence pri psih

Podobno kot pri ljudeh je zaradi daljše življenjske dobe tudi pri psih demenca vse pogostejša starostna težava. Zdravljenje in preprečevanje demence mora potekati večstransko.

Žal čudežnega zdravila za ostarele možgane ni, lahko pa psu pomagamo s pripravkom, ki ga predpiše veterinar.

Tudi na področju veterinarske medicine potekajo intenzivne raziskave o vzrokih, preprečevanju in zdravljenju demence pri psih. Iz doslej znanih raziskav lahko zaključimo, da mora zdravljenje in preprečevanje bolezni potekati večstransko:

  • Skrbniki moramo psu zagotoviti dovolj fizičnih in ‘možganskih’ dejavnosti, saj dobra prekrvavljenost možganov in njihova ‘uporaba’ tudi pri psih upočasnjuje starostne procese.
  • Pes mora dobivati kakovostno prehrano, ki med drugim vsebuje tudi dovolj antioksidantov (snovi, ki med drugim upočasnjujejo staranje celic).
  • Zdravljenje s pripravki za primer demence, ki jih predpiše veterinar, ins  pripravki za krepitev imunskega sistema.

Pomembno je, da psa z demenco ne prepustimo usodi, še bolj pa, da ga zaradi opisanih težav je uspavamo. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo naš dementni štirinožni prijatelj potreboval veliko več našega časa, z njim se bomo morali več ukvarjati. Pri tem igra pomembno vlogo tudi prehrana. Dokazano je, da pri preprečevanju in zdravljenju demence pomagajo antioksidanti. Ti živčne celice varujejo pred škodljivimi prostimi radikali, ki se pri demenci sproščajo v povečani meri.

S kombinacijo preprečevanja in uporabo predpisanega pripravka sicer žival ne bo ozdravela, bomo pa upočasnili potek bolezni. Izboljšali bomo tudi vedenjske spremembe (strah, napadalno vedenje in motnje spanja) ter s tem ugodno vplivali na kakovost življenja.

O tem, kakšni so znaki demence pri psih, pa smo pisali tukaj.

Andrej Podreberšek, objavljeno v reviji Moj pes

Zlomi – kakšni so znaki, kako prepoznamo zlom?

Zlom pri psu mora v vsakem primeru oskrbeti veterinar. Prav pa je, da vsak skrbnik pozna, kakšni so znaki zloma.

Da gre za zlom, lahko kažejo različni znaki, kot so bolečina, oteklina, nenavadno postavljanje nog, nenormalna gibljivost.

Vsi ti znaki se lahko kažejo posamično ali kombinirano.

  • Bolečina: pes bržkone šepa.
  • Oteklina: zelo verjetno se bo pojavil hematom.
  • Nenavadno postavljanje nog: pri zlomu ima lahko pes nogo v povsem drugačnem položaju kot sicer.
  • Nenormalna gibljivost: pes premika noge tako, kot jih sicer ne.
  • Štrleči deli kosti: to lahko vidimo pri tako imenovanih odprtih zlomih.

Če posumimo, da gre za zlom, se moramo nujno posvetovati z veterinarjem. Klinični pregled in rentgenski posnetek bosta naš sum potrdila ali ovrgla.

Pri odprtem zlomu moramo prizadeti del pokriti s sterilno gazo, ki jo na mehko pritrdimo – le toliko, da bo zdržala do prihoda k veterinarju. Okončino tudi imobiliziramo s kakim priročnim predmetom (palica), potem pa se po čim krajši poti odpravimo k veterinarju.

Boštjan Vidic, dr. vet. med, objavljeno v reviji Moj pes