Homeopatija – ena izmed dopolnilnih metod zdravljenja v veterini

Vsi smo že slišali za homeopatijo, ki je edinstven in samostojen sistem zdravljenja. Temelji na načelu, da se podobno zdravi s podobnim (similia similibus curentur), njen utemeljitel pa je dr. Samuel Hahnemann (1755-1843).

Je empirična metoda, ki ima natančno opredeljen način dela. Zdravila so pripravljena s posebnim postopkom zaporednega redčenja in pretresanja, kar imenujemo potenciranje.

Homeopatska zdravila za živali

Homeopatska zdravila se predpisuje na podlagi individualne obravnave vsake živali glede na njene značilnosti (mentalne, generalne, lokalne značilnosti in modalitete), ne na podlagi diagnoze. V homeopatiji je najpomembnejši oseben pristop in zavedanje, da nobena žival/rastlina/človek ni enaka in vsak na bolezen odreagira na sebi svoj, edinstven način. V praksi to pomeni, da bosta živali, ki imata npr. alergijo, lahko dobili za zdravljenje drugačni zdravili.

Kako poteka zdravljenje?

Po besedah dr. Andreje Rusjan vet. med. – Geavet, sta najpomembnejša prvi pogovor z lastnikom in anamneza: “Za podporo pri anamnezi povečini pošljem predhodno vprašalnik, da se že vnaprej seznanim z bistvenimi stvarmi, ki so pri obravnavi primera pomembne. Sledi pogovor s skrbnikom in pregled živali. Med pogovorom mi razkrijete vašo žival: najprej jo opišete sami, nato odgovarjate na vprašanja, ki me zanimajo. V tem času tudi fizično pregledam vašo žival, jo opazujem pri gibanju in vidim, kako se obnaša. Vse to traja približno uro in pol do dve uri. Po anamnezi preštudiram in analiziram primer.”

foto: arhiv dr. Andreje Rusjan vet. med.

Na pogladi analize strokovnjakinja izbere zdravilo in potenco, ki najbolj ustrezata simptomom živali in poda navodila za uporabo.

Pri tem pa ne smemo pozabiti vloge skrbnika, ki je ključna za uspešno zdravljenje, saj je spremljanje odzivov živali, tega, kar se z njo dogaja… Vse morebitne spremembe je treba spremljati in beležiti. Na ta način namreč pripomoremo k uspešnosti zdravljenja in izbiri ustreznega zdravila, za katerega se lahko sčasoma izkaže, da ni (več) ustrezno in je treba obravnavo prilagoditi.

Treba se je zavedati tudi, da zdravljenje dolgotrajnejših bolezni zahteva svoj čas in da so zelo pomembni sodelovanje, razumevanje in nekaj potrpežljivosti.

Se pa homeopatija uporablja tudi pri obravnavi akutnih bolezenskih stanj, kot so piki insektov, poškodbe, prebavne težave in v teh primerih je učinek ustrezno izbranega zdravila takojšen. Bistvenega pomena je, da se energija zdravila ujema s pacientovo.

Zakaj (in kdaj) homeopatija?

Homeopatija je naravna metoda zdravljenja, ki je primerna za vse, ne glede na starost in stanje. Ne povzroča neželenih učinkov ali zasvojenosti ter je okolju prijazna. Končni rezultat zdravljenja je ozdravitev po naravni poti in ponovna vzpostavitev ravnovesja v telesu.

Njeno široko polje delovanja združuje tako telesni kot duševni vidik in omogoča celostno naslavljanje težav, z namenom doseganja optimalnega zdravja. Lahko se jo uporablja samostojno ali kot odlično podporo obravnavam klasične veterinarske medicine.

Kot za konec še pove dr. Andreja Rusjan, vet. med.,: “Prav včeraj so mi javili, da kobila z zlomom noge odlično okreva in da se je njeno stanje izboljšalo po uvedbi homeopatskih zdravil. Take zgodbe me ganejo in spodbujajo, motivirajo za nadaljnji razvoj, študij in moje praktično delo.«

Poglejte tudi, katere druge dopolnilne in alternativne metode zdravljenja poznamo v veterini pri nas, ter zakaj je pomembno, da se o njih pogovorimo tudi z veterinarjem:

Katere dopolnilne metode zdravljenja poznamo v veterini?

Veterinar mora vedeti, če uporabljamo tudi alternativo

 

 

 

 

 

 

Katere dopolnilne metode zdravljenja poznamo v veterini?

Dopolnilne metode zdravljenja v veterini, tako kot v humani medicini, postajajo ves bolj zastopane in predstavljajo zelo pomembno podporo pri ohranjanju in vzpostavljanju zdravja vaših ljubljenčkov.

Vse več skrbnikov se odloča za dodatno podporo v obliki tovrstnih metod, ki odlično dopolnjujejo pristope klasične veterinarske medicine ali pa kot samostojnih načinov zdravljenja.

Individualna obravnava

Eno glavnih vodil vseh dopolnilnih metod zdravljenja je popolnoma individualna obravnava vsakega psa. Terapevt vas bo že pred obravnavo temeljito izprašal o vseh mogočih okoliščinah, stanjih in počutju vašega psa. Namreč, vsaka informacija nosi pomembno vsebino, ki bo terapevtu omogočila dovolj natančno usmeritev za čim uspešnejše zdravljenje.

Tisti, ki ste se z dopolnilnimi metodami zdravljenja že seznanili, veste, da gre za poglobljeno obravnavo, ki zajema če že ne vse pa vsaj številne vidike življenja posameznega psa, saj gre za celostno obravnavo in ne le zdravljenje simptomov. Celostna obravnava tako zajame ne le težavo zaradi katere ste se odločili za zdravljenje, ampak obravnava poleg telesnega stanja tudi psihično počutje, okoliščine v katerih pes živi in ipd.

Katere metode so na voljo v Sloveniji?

Z veseljem lahko povem, da imamo tudi v Sloveniji široko paleto različnih strokovnjakov, ki poleg bogatega znanj z veliko srčnostjo izvajajo sledeče dopolnilne metode zdravljenja kot so:

·         homeopatija,

·         bioresonanca,

·         akupunktura,

·         hidroterapija,

·         osteopatija,

·         miofascialna terapija,

·         fizioterapija,

·         kiropraktika,

·         terapija z Bachovimi cvetnimi esenca,

·         uporaba eteričnih olj,

·         terapija z Emmet tehniko …

 

Zelo pomembno za dobro počutje psov pa tudi njihovih skrbnikov je, da gre za  neinvazivne načine zdravljenja, ki telesu omogočajo podporo, ki spodbujajo samozdravljenje in temeljijo na naravnih pristopih.

V številnih primerih lahko že samo s tovrstnimi metodami zdravljenja preprečimo nastanek različnih bolezni ali pa omilimo posamezna bolezenska stanja do te mere, da ni potrebna uporaba invazivnejših načinov.

V naslednjih tednih bomo posamezne metode predstavili bolj podrobno …

 

Veterinar mora vedeti, če uporabljamo tudi alternativo

Zakaj ni priporočljivo, da si pes liže rane? (Odgovarja veterinarka)

Psa lizanje rane oz. bolečega predela telesa pomirja. Po kirurškem posegu običajno veterinar nadene psu plastično elizabetinsko ovratnico, da bi preprečil lizanje rane. Ste se kdaj vprašali, zakaj si psi pravzaprav ližejo rane in zakaj veterinar želi to preprečiti?

Veterinarka Lee Pickett na to odgovarja, da si psi ližejo rane, ker jih to pomirja, tako kot nas pomirja, ko si na primer, božamo bolečo dlan. »Poleg tega lahko lizanje poveča prekrvavitev območja, kar pospeši celjenje. Živali v naravi tudi ližejo svoje rane, da odstranijo umazanijo in druge ostanke, ki sicer lahko povzročijo okužbe.«

Lizanje in žvečenje šivov lahko ponovno odpre rano

A po kirurškem posegu lahko prekomerno lizanje rane poslabša celjenje. »Eno ali dve nežni lizanji ne bosta povzročali težav, vendar ponavljajoče se lizanje ali žvečenje šivov draži rez in ga pogosto odpre. Posledica je lahko okužba in ponoven kirurški poseg,« še pove veterinarka.

Slina ni antiseptik

Pred desetletji so veterinarski raziskovalci testirali pasjo slino in ugotovili, da lahko uniči nekatere bakterije kot sta E. coli in Streptococcus canis. Nedavno pa so raziskovalci ugotovili, da pasja slina vsebuje beljakovine, kot sta epidermalni rastni faktor in fibroblastni rastni faktor, ki lahko pomagata pri celjenju.

»Kljub temu je v ustih zdravih psov več kot ducat skupin bakterijskih vrst, od katerih nekatere povzročajo bolezni. Zaradi bakterij v ustih psov in fizične škode, ki jo lahko povzroči lizanje, je najbolje, da nosijo elizabetinsko ovratnico, ki jim preprečuje lizanje ran,« zaključi veterinarka.

 

Vir: Reading Eagle

Nina in Feliks – zgodba poguma in vztrajnosti

Življenje s psom na invalidskem vozičku je vse prej kot preprosto. Nina Ferkolj to dobro ve, a se kljub nekaterim pomislekom okolice ne preda.

Njen Feliks ima neozdravljivo genetsko bolezen, zaradi katere ne more samostojno hoditi, a mu je skrbnica iz tujine naročila voziček po meri, da si kuža z njim pomaga pri gibanju. Nina pravi, da bo največji izziv zanjo dan, ko bo morala sprejeti, da je čas odhoda.

Ko preostane le lajšanje tegob …

Do takrat pa bo neumorno skrbela zanj. Feliks, ki je živel na bližnji kmetiji,  je bil del njenega otroštva. Ko je pri osmih letih začel šepati in tedanja skrbnica zanj ne bi več mogla skrbeti, se je Nina odločila, da ga vzame k sebi.  Številne preiskave so potrdile, da gre za težko genetsko bolezen, imenovano degenerativna mielopatija (na kratko DM), ki je podobna multipli sklerozi pri ljudeh.« Zdravljenja za Feliksovo bolezen ni, so le načini lajšanja tegob.

Od para- do tetraplegika

Bolezen se razvija postopoma. Prvi znaki se kažejo kot nekoordinirano gibanje in zategnjenost mišic zadnjih okončin, pes začne vleči zadnje tačke in stopal ne polaga več lepo na podlago. Že kako leto po pojavu prvih znakov psi običajno postanejo paraplegiki, zato se nekateri skrbniki že odločijo za evtanazijo psa. Če pa se odločiš skrbeti za psa naprej, bolezen napreduje do te mere, da pride tudi do paralize sprednjih okončin, torej pes postane tetraplegik, in splošne atrofije mišic.

Pomembna je rutina

»Skrb za Feliksa zahteva veliko potrpežljivosti, moči in volje, da ne obupaš, pri čemer nas žene ljubezen do njega in živali nasploh. Ker ne more sam hoditi, ga je treba na vsakih nekaj ur dvigniti in ga peljati ven, zdaj, ko se mu je že začela inkontinenca, pa mu tudi menjati plenico. Rutina je zanj zelo pomembna,« pojasnjuje Nina. »Feliks ima veliko življenjske energije in strasti, ki se kaže v igri – najraje vleče vrv – in druženju s pasjo prijateljico Loti, pa tudi, ko zavoha in vidi pse ter druge živali. Takrat dobi še dodaten zagon in zelo rad zavije v gozd. Vseeno se sprehodi počasi krajšajo in daleč v gozd več ne moremo, zato ob njegovem robu raje izvajamo ‘gozdno kopel’ – opazujemo naravo in se predajamo trenutku. Ker sem med tednom v službi v Ljubljani, mi pri skrbi zanj pomaga Katarina, za kar sem ji zelo hvaležna. Sem pa ravno pred menjavo službe, tako da bom kmalu delala od doma in bom lahko z njim v njegovih zadnjih dneh veliko bolj prisotna. Ljubezni mu ne manjka.«

Invalidski voziček je Felik dobil iz ZDA

Ko se je Feliksovo stanje začelo slabšati, mu je Nina iz ZDA preko evropskega distributerja, veterinarja fizioterapevta iz Nemčije, naročila kakovosten invalidski voziček, narejen po meri.

Ko pride čas slovesa …

»Kdaj se posloviti od svojega ljubljenega spremljevalca, je vprašanje, ki vsakodnevno tli v tebi. Zavedaš se, da bo ta dan bo prišel, ne veš pa, kdaj točno. O tem vprašanju smo se pogovarjali z veterinarjem. Skupaj smo se odločili, da bo to takrat, ko poleg zadnjih ne bo mogel več uporabljati niti prednjih tačk. Ko enkrat ne bo več mogel hoditi niti na vozičku, bo namreč zelo težko skrbeti zanj. Je le velik in težak pes. Kvaliteta življenja bi mu takrat dosti upadla,« pravi sogovornica.  Napoved preživetja pri tej bolezni je eno leto od odkritja prvih znakov, Feliks pa je po letu in pol še vedno s skrbnico. Voziček je hitro sprejel, prav tako plenice. »Največji izziv zame pa bo ravno dan, ko bom morala sprejeti, da je čas odhoda. Seveda upam, da to ne bo kmalu. Ampak treba je gledati nanj in ga poslušati. Sam bo pokazal, kdaj je čas, ko se bo odločil oditi.«

 

 

9 nasvetov za zaščito pasjih tačk pozimi

Določene pasme, kot so haskiji in malamuti, veliko bolje prenašajo mraz in sneg kot kratkodlake pasme, kot na primer čivave.

Sneg in mraz: 9 pasem, ki obožuje zimske razmere

Ne glede na to, ali vaš pes uživa v mrazu in snegu ali ne, lahko večini psov koristi posebna oprema in previdnostni ukrepi v zimskem času.

Hladno vreme prinaša nekaj možnih nevarnosti za pasje tačke

  • Nizke temperature in suh zrak lahko izsušijo blazinice tačk. Poleg tega lahko granulati za taljenje ledu povzročijo draženje ali opekline.
  • Hoja po kristalih kamene soli ali drugih ostrih predmetih, ki so skriti pod snegom, je lahko boleče in lahko povzročijo celo ureznine.
  • Prav tako kot pri ljudeh lahko tudi pri psih pride do ozeblin na tačkah in prstih.
  • Hišni ljubljenčki, ki imajo bolezni, kot je artritis, imajo lahko dodatne težave pri ohranjanju opore na spolzkih površinah.

Kako zaščititi pasje tačke v snegu in zimskem vremenu?

Ko temperatura pade in pločniki postanejo spolzki, je tukaj nekaj načinov za zaščito dragocenih tačk vašega psa:

  • Psu namažite blazinice z voskom za pasje tačke, balzamom za tačke ali vlažilno kremo na osnovi čebeljega voska, preden greste na zimski sprehod.
  • Poskrbite, da bo vaš kužek imel na voljo dovolj vode, da ostanejo hidrirane tudi tačke in koža. S seboj jo odnesite tudi, ko se odpravite na daljši sprehod.
  • Po vsakem sprehodu psu umijte tačke, tako da jih potopite v plitvo skledo tople vode (pazite, da ni vroča!), nato jih posušite z brisačo. Tako boste odstranili led, sol, in druge kemikalije, ki so jim bile izpostavljene njihove tačke.
  • Izogibajte se sredstvom za taljenje ledu, kot sta kalcijev klorid in natrijev klorid, ki jim lahko poškoduje tačke.
  • Na zelo hladne zimske dni pojdite na krajši sprehod. Razen če vaš pes rad teče naokoli po mrazu in snegu, a mu vseeno omejite njegov čas na prostem. To še posebej velja za starejše pse, mladiče, pasme psov s krajšo dlako in hišne ljubljenčke z artritisom ali drugimi zdravstvenimi težavami.
  • Poskrbite, da bodo tace vašega psa dobro negovane. Striženje nohtov bo pripomoglo k stabilnemu položaju. Pri pasmah z dolgo dlako med prsti pa bo striženje le te pomagalo pri čiščenju tačk in zmanjšalo verjetnost, da bi se med prsti oblikovali ledeni koščki.
  • Kupite nedrseče pasje škornje, ki bodo zaščitili pasje tačke pred ledom, soljo in drugimi kemikalijami. Pomembno je, da so primerne velikosti, ne preveliki in ne pretesni.
  • Vzemite si čas za redno pregledovanje in nego tačk, morebitne spremembe sporočite veterinarju.
  • Poskrbite, da bo vašemu ljubljenčku prijetno toplo. Če je temperatura jedra vašega psa dovolj visoka, je večja verjetnost, da bo ohranil zdravo cirkulacijo tudi v tačkah, hkrati bo imel na splošno manj zdravstvenih težav v hladnem vremenu.

 

Vir: Bond Vet

Kako okrepiti imunski sistem vašega psa?

Vsak lastnik psa si želi, da je njegov štirinožni prijatelj zdrav in vesel. Imunski sistem psa lahko oslabi več različnih dejavnikov, od virusnih okužb, stresa, alergij, tumorjev, cepiv, zdravil, starosti do slabega spanca.

Za naravno krepitev imunskega sistema vašega psa veljajo podobni napotki in nasveti kot za nas …

Spodbujajte telesno aktivnost skozi igro

Vsak aktivni pes ima močnejši imunski sistem, kot tisti bolj lenobni. Telesno aktivnost lahko spodbudite tako, da psa vsak dan 30 minut sprehajate in se z njim igrate. Vsaka aerobna vadba, zaradi katere se pes zadiha, je dobra telesna dejavnost, ne glede na to, ali je to igra, plavanje, tek ali skakanje.

Nahranite svojega psa s pravilno prehrano

Številne študije so pokazale, da je pravilna prehrana ključnega pomena za zdrav imunski sistem. Kupite hrano za pse z visoko vsebnostjo hranil, ki krepijo imunski sistem. Preberite etikete in poiščite kakovostne sestavine. Prav tako boste želeli biti pozorni na nadzor porcij za svojega psa. Vzdrževanje zdrave teže psa, krepi tudi njegov imunski sistem.

Čisto in svežo vodo naj ima vedno na dosegu smrčka

S čisto posodo napolnjeno s svežo vodo, boste psa zaščitili pred bakterijami, ki lahko škodujejo njegovemu zdravju.

Dopolnite prehrano z dodatnimi hranili

Kakovostna hrana za pse je bistvenega pomena, vendar lahko prehrano dopolnite z dodatnimi hranili in vitamini. Posvetujte se z izbranim veterinarjem, ki vam bo svetoval, ali je to za vašega psa potrebno in katere dodatke mu dodajajte.

S psom redno obiskujta veterinarja

Redni pregledi pri vašem veterinarju so odličen način za krepitev imunskega sistema vašega psa, saj bo veterinar lahko prepoznal simptome in sprožilce, ki nakazujejo na slabši imunski sistem. Prav tako vam bo pomaga z nasveti.

Pravilna nega vodi do dolgega zdravega življenja

Če naredite vse, kar je v vaši moči, da poskrbite za svojega psa z zdravo prehrano, redno vadbo in ustrezno hidracijo, boste okrepili njegov imunski sistem in mu pomagali živeti srečno in aktivno življenje.

Nova raziskava o staranju: Kaj je pomembno za dolgo življenje psov?

Vir: Rogue Pet Science

Pomen testiranja blata pri črevesnih težavah psa

Zakaj je pomembno, da tudi ko se zajedavcev znebimo, redno testiramo vzorce blata svojega psa – oz. to počnemo tudi preventivno?

  • Zato, ker na vsake toliko pes rad poje kakšno nesnago ali pa potičko svojih prijateljev, ki ima lahko tudi neljube prebivalce.
  • V primeru prebavnih težav lahko tako izključimo notranje zajedavce kot vzrok in ustrezno ravnamo.
  • Zato, ker so notranji zajedavci zelo nevarni, saj kradejo pomembna hranila telesu, razjedajo črevo in ker razen glist, niso ravno vidna s prostim očesom pa tudi z lupo ne, in jih lahko zlahka spregledamo, naredijo pa lahko nepopravljivo škodo.
  • Če pse hranimo s surovo hrano – ne glede na to, da je meso pregledano tudi na zajedavce, je test še dodaten pokazatelj, da surova hrana v večini primerov ni polna zajedavcev.

Zelo pomembno pa je testiranje, ko se že pojavijo težave – npr. ravno v aktualnem času glede giardie.

Kako vzeti vzorce in kako pridemo do rezultatov?

Lončke za blato lahko kupimo v lekarni. Moja navada je, da 3 zaporedne dni vzemam približno  2cm velik vzorček in ga dam v lonček za blato. Tako imam 3 vzorčke, ki zadostujejo za testiranje na vse notranje zajedavce.

K vzorčkom dodam dopis, v katerem prosim za test na vse notranje zajedavce, zraven pripišem, zakaj sem se odločila za test (npr. pretekle težave z zajedavci, pogoste driske …) ter svoje podatke z naslovom in telefonsko številko, namreč že čez nekaj dni dobite po pošti izvid in položnico z zneskom 22,78 eur.

Najbolje je, da že zjutraj odnesete dragocene paketke, saj boste tako že isti dan lahko poklicali in izvedeli, ali v potičkah mrgoli neželenih prebivalcev ali ne?

Vzorce zbirajo na Veterinarski fakulteti, več pa TULE.

 

Skrit znak, da vašega psa nekaj boli: ko naredi to, bodite pozorni!

Tuja strokovnjakinja za vedenje in prehrano psov je delila, po kateri telesni govorici in znakih prepoznamo bolečino pri psu, a jo velikokrat zamenjujemo za utrujenost.

Kot pravi, obstaja veliko bolj ali manj skritih znakov za bolečino pri psih, ki so največkrat spregledani s strani skrbnikov.

1. Zehanje

Eden od takih znakov je zehanje – velikokrat menimo, da nakazuje zaspanost ali utrujenost, v resnici pa lahko kaže na bolečine oz neudobje. Če pes zeha na sprehodu, je to največkrat znak bolečine, stresa ali preobremenjenosti.

2. Lizanje tačk

Drug tak znak, ki lahko nakazuje na stres, anksioznost ali bolečino je lizanje in žvečenje tačk ali blazinic. V tem primeru moramo pomisliti tudi na alergijo in artritis.

3. Hoja

Če opazimo počasnejšo hojo ali težave pri hoji, ne gre le za utrujenost ali starost, ampak največkrat za bolečine – posebej, če tako hojo spremlja neobičajna pozicija hrbta, spuščen rep in ušesa ali razširjene zenice. Lahko gre res le za slab dan, lahko pa gre za artritis, natrgano mišico, poškodbo ali infekcijo.

4. Oblizovanje in tresavica

Če se pes močno oblizuje izven časa obroka ali če se trese, ko ni mraz – tudi to dvoje lahko pomeni bolečino. Prav tako nenadno hitro dihanje, ko ni vroče ali ko ni zelo aktiven.

5. Ko pes umakne pogled

Še en zelo neopazen, a močan znak, da je nekaj narobe, je, če pes umakne pogled.

 

Giardia: diagnoza in zdravljenje pri hišnih ljubljenčkih

Giardia je zajedavec, ki živi v črevesju psov, mačk in drugih živali, tudi človeku ter povzroča giardiozo, bolezen prebavil.

Glede na veliko zanimanje za tematiko, smo pripravili še nekaj dodatnih informacij.

Če opazite prebavne težave pri svojem hišnem ljubljenčku, obiščite izbranega veterinarja, ki bo opravil pregled in test na giardio.

Diagnoza giardie

Veterinar bo zbral celotno anamnezo in opravil fizični pregled, da bi ocenil splošno zdravje in hidracijo vašega psa ter preveril, ali ima črevesne bolečine, pline in morebitno izpostavljenost giardiji. Za preverjanje dokazov o okužbi z giardio, običajno veterinarji priporočijo fekalni test za črevesne parazite in hiter interni “Snap test” ali ocena z mikroskopom.

Zdravljenje prisotnega zajedavca

Zdravila za odpravo giardie so na voljo in so cenovno dostopna. Bolezen lahko zahteva več krogov zdravljenja, ker jo je težko popolnoma odstraniti iz vašega doma in preprečiti ponovno okužbo.

Preventivni ukrepi

Psi, ki so pravkar ozdravili okužbo z giardio se zlahka ponovno okužijo. Zato morate razkužiti vse bivalne prostore, do katerih ima vaš pes dostop. Proti cistam giardie so  učinkoviti amonijak, razredčena raztopina belila ali čiščenje s paro. Takoj poberite vse iztrebke svojega psa in jih zavrzite (ne glede na to, ali se vaš pes pokaka na sprehodu ali na vašem dvorišču). Če imate v gospodinjstvu druge hišne ljubljenčke, obvestite svojega veterinarja in ga povprašajte, ali je treba drugim živalim dajati zdravila kot preventivni ukrep.

Pozor!

Če je v vaši družini tudi dojenček, ki se plazi naokoli, pobira igrače s tal in jih daje v usta, ali oseba z oslabljenim imunskim sistemom, bo veterinar verjetno zahteval več negativnih testov na giardiozo, da zagotovi izkoreninjenje zajedavca iz vašega doma.

Kaj je giardia in kaj morate vedeti o njej?

Vir: PET MD

Kaj je giardia in kaj morate vedeti o njej?

Giardia je enocelični zajedavec, mikroskopske velikosti, ki povzroča giardiozo. Živi v črevesju psov (in drugih živali, vključno z mačkami in ljudmi) in povzroča hude bolezni prebavil.

Giardia se pri psih širi s fekalno onesnaženo vodo, hrano ali prstjo. Možno je, da se z giardiozo okužite tudi vi preko svojega hišnega ljubljenčka. Pomembno je, da pri negi okuženega ljubljenčka izvajati varne higienske navade, kot je pozorno umivanje rok in dezinfekcija vseh prostorov, do katerih ima dostop vaš pes ali mačka.

Simptomi giardie pri psih

Giardia pri psih povzroča obilno, vodeno drisko. Poleg driske lahko simptomi giardije pri psih vključujejo še bruhanje, prekomerne pline z neprijetnim vonjem, zmanjšan apetit, zmanjšano energijo in pogoste želje po odvajanju blata.

Prav tako je treba omeniti, da imajo lahko psi (in druge živali) giardio prisotno v črevesju in so asimptomatski, saj se test za giardiozo pri zdravih psih ne izvaja rutinsko. Možnost, da imajo sicer zdravi psi giardio, je še en razlog, zakaj je higiena okoli živalskih iztrebkov tako pomembna kot tudi ravnanje s kakci.

Opozorilo na spletu: Ljubljana Vič

Opozorilo za prebivalce Ljubljane – Vič/Dolgi most je objavila lastnika psička, ki so mu diagnosticirali giardijo.  Med simptomi je navedla hudo drisko, pri kateri ne pomagajo običajna sredstva, npr. Enterozoo. Kot preventivo pa: umijte kosmatkotom tačke po sprehodu, preprečujte stik s tujimi iztrebki, za svojim kosmatkotom poberite iztrebke.
Zdravljenje obstaja, vse se da urediti, je pa parazit zelo vztrajen, tako da je preventiva res pomembna.

Kako se okužijo?

Ciste giardie (zunanje lupine, ki zajedavcu omogočajo, da živi zunaj gostitelja) je treba zaužiti, da povzročijo okužbo.

Psi se okužijo z uživanjem hrane ali pitja vode, ki vsebuje ciste, ali z neposrednim zaužitjem okuženega blata.

Zaužitje blata ne pomeni vedno uživanje iztrebkov. Zaužitje se lahko zgodi tudi, ko vaš pes povoha zadnjice drugih psov (najpogostejši pozdrav med psi), nato pa si oblizne nos. Kontaminirana prst in rastline so še en vir možne okužbe za pse.

Preberite tudi: DIAGNOZA in zdravljenje

Giardia: diagnoza in zdravljenje pri hišnih ljubljenčkih

Vir: PET MD