Veterinarka: Za pse teh 9 pasem je poleti najbolj verjeten toplotni udar

Veterinarka iz Združenega kraljestva, ki je prava zvezda na družabnih omrežjih, je pred poletjem opozorila lastnike določenih pasem, da zanje obstaja največje tveganje toplotnega udara. 

Že lansko poletje je objavila več videoposnetkov o pasmah, ki najbolj trpijo v vročih dneh. Naslonila se je na študijo Vet Compass iz leta 2020, v kateri so npr. ugotovili, da imajo Chow Chowi 17 – krat več možnosti za toplotni udar od povprečnega psa. “Ni presenetljivo, glede na kožuh in rahlo potlačen gobček,” je komentirala.

9 pasem, ki so po raziskavi najbolj ogrožene v vročih dneh:

    1. Chow chow
    2. angleški buldog
    3. francoski buldog
    4. bordojska doga
    5. hrt
    6. kavalir kralja Karla
    7. mops
    8. zlati prinašalec
    9. šringer španjel

V tej študiji je na drugem mestu pasma angleški buldog, na tretjem francoski buldog, sledi pa bordojska doga.

Kot pravi, to dokazuje, da so psi s potlačenimi gobčki, ki imajo tipično tudi brahicefalični sindrom,  v največji nevarnosti poleti – in moramo zanje res dobro skrbeti.

Težava je namreč v tem, da se psi ne potijo, ohlajajo se zgolj z dihanjem, to pa je pri teg pasmah oteženo.

Na petem mestu so hrti, kar ima, kot razlaga veterinarka, za opraviti z razmerjem med mišicami in celotno maso telesa: “Z vadbo se njihova telesna temperatura lahko zviša zelo hitro, posebej v vročih dneh.”

Na šestem mestu je pasma kavalir kralja Karla, zaradi potlačenega gobčka, kožuha in nagnjenosti k debelosti.

Naslednja pasma na lestvici ogroženosti je mops.

Sledita pa dve pasmi, ki sicer nimata težave z dihanjem zaradi anatomije, sta, pa kot pravi veterinarka, nagnjeni k norenju in igrivosti – do te mere, da je lahko v vročih dneh nevarno. To sta pasmi zlati prinašalec in špringer španjel.

Toplotni udar pri psih: simptomi, ukrepi in preprečevanje

Svoje opozorilo je veterinarka zaključila s pozivom, da ne glede na to, katero pasmo psa imate, bodite previdni, ko bodo temperature poskočile.

 

RECEPT: Kostna juha – super hrana za pse

Tisti skrbniki, ki za svoje pse pripravljajo kostno juho, dobro vedo, da je vredno porabiti toliko časa za pripravo le-te, saj ima številne koristi za zdravje psov.

Namreč, priprava kostne juhe, odvisno od trdote kosti, zahteva tudi do 24h ur kuhanja.

Pomembna hranila v kostni juhi

Pomembno je, da se kosti razkuhajo in da razpadejo, saj se na ta način v tekočino sprostijo pomembna hranila kot so kondritin in hialuronska kislina ter minerali: kalcij, silicij, žveplo, magnezij in fosfor.

Pomembna sestavina je tudi kolagen, ki je nujno potreben za zdravje sklepov, vezivnih tkiv.

Poleg omenjenega juha blagodejno vpliva na prebavo, še posebej pri driskah, saj je lahko prebavljiva.

Ravno zaradi svoje lahke prebavljivosti in bogatosti s številnimi hranili, je primerna tako za mladičke kot stare in oslabele pse.

Poleti je lahko odlična osvežitev in pomemben vir hidracije. Sicer pa predstavlja okusno obogatitev obrokov tudi v ostalih letnih časih.

Priprava kostne juhe

V velik lonec denete kosti s sklepi in vezivnim tkivom. Uporabite lahko perutninske, zajčje, ribje kosti, ki med kuhanjem hitreje razpadejo kot trše kosti velikih živali. Lahko pa se odločite za svinjske, ovčje, goveje, divjačinske kosti, ki rabijo dosti dlje časa.

Pri izbiri kosti se lahko popolnoma prilagajate okusu vašega psa oz. njegovim omejitvam, kot so alergije in intolerance na določeno vrsto beljakovin. Če vaš pes nima težav, lahko izberete katere koli kosti ene živali ali pa različnih.

V lonec natočite toliko vode, da prekrije kosti in, po nekaterih virih, lahko dodate 2 do 3 žlice domačega jabolčnega kisa, ki naj bi pripomogel pri izločanju mineralov iz kosti.

Dodate lahko tudi zelenjavo

Kosti kuhajte tako dolgo, dokler ne razpadejo in ne nastane gosta želatina. To pomeni, da si boste morali vzeti čas, tudi do 24h, še posebej za trše kosti. Voda mora zelo počasi vreti na nizki temperaturi, da se maščoba ne prismodi. Uporabite lahko tudi ekonom lonec, ki vam bo prihranil dosti časa, vendar naj bi bila hranilna vrednost juhe zato malo nižja.

Po želji lahko že skuhani, a še vedno vreli juhi, dodate zelenjavo, zelišča ali/in začimbe, ki so dodaten vir mineralov in vitaminov.

Ko se  juha ohladi, odstranite popolnoma vse kosti in jih zavrzite. Te kosti niso primerne za hranjenje, saj so neprebavljive in lahko povzročijo hude težave.

Hladilnik ali zmrzovalnik?

Ohlajeno juho lahko natočite v kozarčke ali silikonske modelčke in jo zamrznete ter tako podaljšate rok uporabe in seveda prilagodite odmerjanje potrebam vašega psa.

Juha v kozarčku, shranjena v hladilniku je uporabna 4 do 5 dni. Če v tem času niste porabili vse vsebine, jo zavrzite, saj ni več primerna za hranjenje. Če pa ste se odločili za silikonske modelčke pa po potrebi dnevno vzamete iz zamrzovalnika priporočeno količino in jo ponudite psu.

Odmerjanje prilagodite velikosti in potrebam vašega psa. Za manjše pse uporabite ½ (pod 10 kg telesne teže psa) do 1 čajno žličko (10 kg telesne teže psa), 1 jušno žlico za srednje in malo večje pse (20 kg telesne teže psa) ipd.

Kostno juho lahko dodajate k obrokom ali pa jo ponudite samostojno kot posladek.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri (naravni) zaščiti psov pred klopi in igra pomembno vlogo imunski sistem

Klopi so sicer “na sporedu” že nekaj časa, a s pomladnim vremenom, ki ga vsi komaj čakamo, bo več tudi sprehodov in preživljanja časa v naravi. 

V tem času se pojavlja tudi vedno več vprašanj na temo, kako zaščititi psa pred klopi – da mu ne bo škodilo in seveda, da bo zaščita učinkovita in zanesljiva. Zaščiti proti temu nadležnemu zajedavcu se preprosto ne moremo izogniti.

A enoznačnega odgovora ni. Še vedno, ne glede na izbrano zaščito, pa je pomembno da 1.) psu okrepimo naravni imunski sistem in 2.) psa, tako kot sebe, redno pregledujemo – in klope čim prej odstranimo.

Močnejša ali bolj naravna sredstva?

Na tržišču je ogromno izdelkov proti klopom, v obliki:

·         ovratnic,

·         ampul,

·         tablet,

med katerimi je pogosto težko izbrati najustreznejšo.

Številni skrbniki se odločajo za močnejša sredstva, spet drugi prisegajo na naravno zaščito. Obe različici imate svoje prednosti in slabosti.

Namreč, agresivnejših sredstev ni treba nanašati tako pogosto kot naravnih, vendar pa imajo zaradi sestavin, (lahko) kvaren vpliv na zdravje in okolje. Naravna sredstva je treba nanašati pogosteje, so pa zato zdravju (in okolju) manj škodljiva.

Krepitev imunskega sistema

Zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja psov, predstavlja tudi dober imunski sistem. Zanj lahko poskrbite:

  • s čim bolj svežo in vrsti primerno hrano;
  • z  dodajanjem kakovostnih naravnih probiotikov ali probiotikov v obliki prehranskih dopolnil;
  • z uporabo naravnih pripravkov za podporo zdravju (zelišča, začimbe);
  • z uporabo čim bolj naravnih sredstev za nego;  naravnih čistil za vzdrževanje higiene v gospodinjstvu;
  • pa tudi z  uporabo naravnih pripravkov za zatiranje zajedavcev na vrtovih in zelenicah ter
  • z redno košnjo.

Naravni izdelki, ki odganjajo klope

Poleg ‘klasičnih’ izdelkov za zatiranje zunanjih zajedavcev so na voljo tudi številni naravni izdelki ter sredstva, kot so:

  •  ovratnice in ampule na osnovi eteričnih olj;
  •  ultrazvočni odganjalci;
  • naravna prehranska dopolnila in zelišča;
  • ovratnice z efektivnimi mikroorganizmi;
  • bioresonančni obeski proti klopom in bolham;
  • naravna pršila…

Skrb za ustrezno zaščito

Pri uporabni naravnih sredstev je priporočljivo, da predno odidete na sprehod psa poleg ostale zaščite, popršite z naravnim repelentom.

Tako boste še dodatno zmanjšali možnost ugriza klopa. Ravno tako je priporočljivo, da po sprehodu temeljito pregledate psa. Seveda je skrb za kratkodlake pse in tiste s svetlejšimi odtenki dlake, dosti lažja kot pa za dolgodlake in temne pse, kjer se klopi hitro izgubijo v kožuhu. Pri slednjih lahko za pregledovanje uporabite tudi glavnike ali krtače, s katerimi nežno in pozorno razščešete dlako ter odstranite morebitne neprisesane klope in umazanijo, obenem pa lažje pregledate kožo.

 

Klopi so že aktivni, najbolj pomembno je, da jih čimprej odstranimo

 

 

Gostujoči zapis – izkušnja: Moja psička potrebuje operacijo (zadnji del)

Po operaciji in uspešnem začetku okrevanja, ki na začetku zahteva strog nadzor gibanja in zelo omejeno obremenjevanje tačke, sledi rehabilitacija.

V tem obdobju je opravljen še drugi pregled z RTG slikanjem in če je kost ustrezno zaceljena, lahko nadaljujemo s postopnim dodatnim obremenjevanjem in aktivnostmi. Kuža hodi samostojno in je na povodcu, druženje s pasjimi prijatelji je še vedno prilagojeno in zajema predvsem pozdravljanje in mirne sprehode.

Veterinarska rehabilitacija

S postopnim pridobivanje mišične mase in gibljivosti prilagajamo tudi intenzivnost gibanja.  Tako sva po sedmih tednih, torej po drugem pregledu, začeli hoditi na hidroterapijo.

V varnem in prijaznem okolju je Gracie najprej spoznala pripomočke, nato pa se pogumno odpravila v vodno komoro. Ker ima zelo rada vodo, je bila navdušena in je zelo rada hodila na obravnave. Iz obravnave v obravnavo se je stopnjevala zahtevnost in podaljševal čas izvajanja vaj. Poleg krepitve mišic je bilo veliko pozornosti namenjeno tudi zavedanju telesa in gibljivosti okončin. Po vsaki hidroterapiji je bila deležna tudi protibolečinske laserske obravnave, kjer je od vsega udobja ponavadi kar zaspala.

Napredek je bil očiten in psička je v dveh mesecih napredovala do želene stopnje, ki je omogočila popolnoma samostojno in neomejeno gibanje in kar je najbolj pomembno, brez bolečin.

Dodatna podpora gibalnemu sistemu

Kot vemo, je poleg uspešne operacije, izjemnega pomena tudi dobra rehabilitacija, saj le na ta način lahko zagotovimo optimalno okrevanje in se prilagajamo individualnim potrebam vsake živali posebej ter napredujemo v njenem tempu.

Zaradi tega psički v obdobju okrevanja redno zagotavljam tudi miofascialno masažo ter osteopatske obravnave. Rada bi poudarila tudi pomen in koristi ozonoterapije, ki jo zdaj že dve leti redno uporabljam tako za podporo okostju kot širokemu spektru drugih težav.

Katere dopolnilne metode zdravljenja poznamo v veterini?

Pomen zagotavljanja trajne podpore

Zavedam se, da moja psička zaradi posegov in stanja hrbtenice nikoli ne bo imela idealne gibljivosti, kar vpliva na celo telo, zato so te naravne, učinkovite in neizvazivne metode zdravljenja del najinega življenja že od prve operacije (takrat leve) tačke. Vesela sem, da imam to možnost in ji lahko ponudim odlično podporo, brez katere bi bilo najino življenje veliko težje, predvsem pa bi to vplivalo na zdravje in zadovoljstvo moje psičke.

Včasih nas težave in skrbi, kljub veliko napora, čustvenih stisk, organizacije, finančnih izdatkov pa še bi lahko naštevala, pripeljejo do čudovitih pomagal, ki se jih sicer ne bi posluževali, jih morda niti ne bi poznali, imajo pa pomembno vlogo za dobrobit naših najboljših prijateljev. Tako korak za korakom postajamo bolj osveščeni, z več zavedanja in posledično svojim ljubljenčkom lahko omogočimo višjo kakovost življenja.

 

 

 

 

Strup za podgane usoden za psa Bruca

V Veliki Britaniji je Kris v bližnjem gozdu sprehajal svojega psa. Naslednji dan je opazil, da Bruce, mešanec med nemških ovčarjem in angleškim pointerjem, težko hodi.

Odpeljal ga je na veterinarsko urgenco, kjer niso opazili nič posebnega, zato so mu dali tablete proti bolečinam in protivnetne tablete. Naslednji dan ga je odpeljal k svojemu veterinarju, ki prav tako ni našel vzroka za Brucovo slabo počutje.

Dan kasneje so ga morali uspavati, saj je bil popolnoma zastrupljen.

Strup za podgane učinkuje počasi

Družina je bila popolnoma iz sebe, saj se je vse zgodilo zelo hitro. Vedeli so, da je bil Bruce zastrupljen, niso pa vedeli, kako je do tega prišlo.

Ko se je Kris kasneje sprehajal po gozdu, je opazil nastavljen strup za podgane. Čeprav je bil Bruce 40 kilogramov težek pes, je strupu podlegel, saj je za zastrupitev dovolj že majhna količina.

Kris sedaj opozarja vse skrbnike psov, naj bodo pozorni, ko sprehajajo svojega psa.

Zastrupitev psov in mačk s strupom za miši in podgane

 

8 načinov, kako ostarelemu psu omogočiti boljšo in varnejšo starost

Vsak od nas, ki je navezan na svojega psa, se težko sprijazni s tem, da se tudi naši hišni ljubljenčki starajo.

Starost prinaša določene omejitve, ki jih kot pasji skrbniki moramo upoštevati. V nadaljevanju si preberite sedem načinov, kako lahko našim kosmatim prijateljem olajšamo starost.

1. Pomoč pri mobilnosti

Mobilnost je pri psih najpomembnejša. Zaradi artritisa, debelosti, kroničnih vnetij, izgube mišične mase in drugih dejavnikov psi na parketu ali ploščicah težko vstanejo. Na mesta, kjer se pes veliko giba, namestite nedrseče preproge ali podloge za telovadbo. Zunanje površine (veranda, stopnice) lahko prebarvate s protizdrsnimi barvami, psu pa lahko obujete tudi protizdrsne nogavice.

2. Stopnice

Za pse, ki še zmorejo po stopnicah, namestite preprogo ali drugo protizdrsno podlago. Ko pa psi ne zmorejo več, je pomembno, da jim fizično zapremo pot do stopnic, bodisi s kartonasto škatlo, ograjico za otroke ali napenjalnimi vrvicami.

4. Spodbude

Ko so pasji skoki le še spomin, namestite svojemu psu pomožno stopnišče ali klančino, da bo lažje prišel do dvignjenih površin, kot je npr. postelja.

5. Udobje

Skoraj vsi starejši psi imajo osteoartritis. Če je vaš pes včasih rad ležal na mrzlih in trdih tleh, si bo sedaj najverjetneje želel več mehkobe in toplote. Privoščite mu lahko posebno ortopedsko blazino ali staro otroško vzmetnico. Če ima vaš pes bolečine v vratu ali hrbtu, mu dvignite posode s hrano in vodo. Če želite, da je vašemu psu zares udobno, ga morate poslušati. Stvari, ki so mu bile všeč v mladosti, so se lahko spremenile, zato bodite pozorni na to, kaj vam sporoča.

6. Demenca

Če ima vaš pes demenco, je po hiši smiselno namestiti nočne lučke, ki pomagajo zmanjšati tesnobo, hkrati pa se tako lažje orientirajo v prostoru. Smiselno je tudi zavarovanje nevarnih območij, kot so npr. stopnice.

7. Trenirajte um

Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih pomembno, da v starosti trenirajo svoj um. Na voljo je paleta pasjih ugank, ki od njih zahtevajo, da se valjajo, stresajo, ližejo ali vohajo, da pridejo do svojih priboljškov. Uporabite svojo domišljijo.

8. Skrb zase

Kljub vsem pripomočkom, ki psu olajšajo starost, boste svojega psa najverjetneje veliko dvigovali, nosili ali mu kako drugače pomagali. Pomagajte si z različnimi pripomočki, pasovi, zankami. Hkrati pa ostareli psi od nas potrebujejo veliko ljubezni, nege, potrpljenja in nenazadnje tudi denarja. Zato ne pozabite nase.

Gostujoči zapis – izkušnja: Moja psička potrebuje operacijo (2. del)

Približno dva tedna pred operacijo sem obiskala mojo homeopatinjo, ki je izbrala ustrezne homeopatske pripravke in pripravila protokol.

Istočasno sva izbrali tudi prehranska dopolnila ter preverili njihovo ustreznost za Gracie. Tako sem imela čas vse manjkajoče nakupiti in si poleg tega pripraviti tudi obroke ter skuhati kostno juho, ki je v obdobju okrevanja zelo dobrodošla in hranljiva podpora.

Prvi del pa tule

Gostujoči zapis – izkušnja: Moja psička potrebuje operacijo

Nekaj dni pred opwracijo sem psičko peljala na osteopatijo, zaradi tega, da bi bilo telo čim bolj sproščeno. Dan pred operacijo pa še na bioresonančno obravnavo, kjer smo dodatno podprli imunski sistem in telo pripravili na poseg.

Dan operacije

Zjutraj je najprej sledil prijeten sprehod, saj nato nekaj časa ne bo mogla samostojno hoditi. Ob prihodu k veterinarju sem se za lajšanje stresa, sebi in psički, poslužila homeopatije. Ravno tako tik preden je bila psička uspavana, saj je paleta pripravkov res široka in slednji pripravek je bil namenjen blaženju stranskih učinkov narkotikov.

Moja velika želja je bila, da sem ob psički, ko se zbudi, ker vem, da jo to pomirja in obenem zagotavlja manj stresa ter s tem pripomore k boljšemu okrevanju. Zelo sem hvaležna, da so mi to omogočili in je zbujanje potekalo v mirnem in prijaznem okolju, z veliko pozornosti tudi s strani veterinarskega osebja.

Najbrž si lahko predstavljate, da, ko me je psička pogledala in se takoj za tem sprostila ter nazaj zadremala z globokim pomirjujočim vzdihom, je bila to zame res neprecenljiva podpora.

Rehabilitacija doma

Ob odhodu domov in kasneje doma je psička večinoma dremala, je pa zvečer veselo pojedla svoj obrok in zadovoljno zaspala. Skoraj teden dni sem bolj malo spala, saj sem ji pomagala pri vstajanju in obračanju in ji bila na voljo, da bi ji bilo čim bolj udobno. Ker imamo v hiši stopnice, sem jo seveda nosila, ob hoji pa ji pomagala s podvezo.

Kar nekaj časa je trajalo, da je odšla na potrebo, ampak je vse potekalo kot mora in sem kljub utrujenosti, bila izjemno zadovoljna. Ker psička ni ravno najmanjša, je bila skrb zanjo prve tri tedne kar naporna, vendar pa je vse skupaj potekalo brez kakršnih koli težav.

Upoštevanje navodil veterinarja in ustrezno gibanje

Zelo pomembno je, da skrbniki dosledno upoštevamo navodila veterinarja, saj le na ta način lahko omogočimo uspešno okrevanje. Po odstranitvi obveze je treba skrbeti, da je rana suha, da oteklina lepo plahni in seveda, da kuža nima dostopa do rane ter da je gibanje omejeno in pod nadzorom.

Ker sem imela to srečo, da sem bila lahko ves čas ob Gracie, ji nisem nadela “ovratnika” in sem ji dovolila, da se je z gobčkom dotikala noge, ne pa tudi rane, zaradi česar je bila bolj mirna in kmalu tudi ni imela več potrebe, da bi pretirano spremljala, kaj se z nogo dogaja.

Vsak dan sva nogico nežno masirali, izvajali led terapijo z aparatom, ki sem si ga za ta namen izposodila in je odlično opravil svoje delo. Kmalu sva začeli tudi s priporočenimi vajami in napredek je bil očiten.

Prehranska podpora

Ker se je psička v času okrevanja dosti manj gibala, sem ji temu primerno zmanjšala obroke ter ji v hrano redno dodajala kostno juho, ki je odličen vir kolagena in je izjemnega pomena za zdrava vezivna tkiva. Poglodala in pohrustala je tudi kar nekaj mesnatih kosti, saj s tem zagotavljamo mentalno stimulacijo, obenem pa potrebna hranila za zdravo okostje. Glavni del obrokov je seveda sestavljalo kakovostno meso in širok nabor organov, ki zagotavljajo ustrezen vir beljakovin, ki so gradniki mišic ter naravne vitamine in minerale, ki so ključnega pomena za splošno zdravje.

Nikakor ne smem pozabiti niti na vlaknine, ki skrbijo za zdravo prebavo in pestrost prehrane. Poleg tega sem hrani redno dodajala vitamine b kompleksa, za zdravje mišic, C vitamin za hitrejše okrevanje in boljšo absorbcijo kolagena, protivnetna dopolnila kot so prah zelenouste školjke, kurkume, kolagen v prahu in v obliki kostne juhe.

Kostna juha je obenem hranljiva in lahka in je takoj po operaciji dobro krepčilo, ki ne obremeni prebavil.

Kostna juha blagodejna tudi za pse

Pregled pri veterinarju

Okrevanje je potekalo kot po maslu in po šestih tednih je sledil kontrolni pregled, ki je pokazal, da se je kost odlično zacelila in da je psička na naše veliko veselje, dobro okrevala.  Kljub temu zdravljenje in skrb še ni bila zaključena, je pa najtežji del bil za nama.

V prihodnjem opisu bom opisala sledeče korake rehabilitacije, ki so omogočili polno in odlično okrevanje in ga srčno priporočam vsem.

Jutrišnji dan je posvečen vsem veterinarjem: Hvala, da skrbite za živali

Vsako leto, zadnjo soboto v aprilu, obeležujemo svetovni dan veterinarjev. Dan je posvečen vsem, ki so si izbrali zelo plemenit poklic, pomagati pri zdravju in dobrem počutju vseh živali.

Veterinarji so eni najbolj skrbnih in nesebičnih ljudi, saj imajo težko nalogo, da skrbijo za živali in jim pomagajo pri okrevanju po poškodbah in boleznih.

Hvala, da skrbite za živali

Svetovni dan veterinarjev je namenjen počastitvi veterinarjev in drugih članov veterinarske stroke za njihovo predanost zdravju in dobremu počutju živali. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti, v imenu vseh živali in ljubiteljev živali, vsem veterinarjem in osebju, ki jim pomaga pri delu, za požrtvovalno delo in skrb za hišne ljubljenčke ter vse druge živali. Hvala, da s srcem opravljate ta plemenit poklic.

 

Gostujoči zapis – izkušnja: Moja psička potrebuje operacijo

Kako sem izvedela, da moja psička potrebuje operacijo? Ker nam žival ne zna povedati, da jo kaj boli oz. svojo bolečino pogosto pokaže dokaj pozno, je ključnega pomena, da jo ves čas spremljamo.

Medtem ko sem psičko božala in masirala, sem enkrat začutila, da so njene mišice zelo trde in da koža ob malo bolj grobem dotiku začne trzati. Seveda si tega takoj nisem znala pojasniti, sem pa seveda dokaj hitro ugotovila, da se težave pojavljajo v smeri proti zadnjim tacam. Kaj nekaj časa je trajalo, da je psička začela šepati, izgubljati mišično maso in se drugače gibati.

Po tem sem se hitro odzvala in odpravila k ortopedu, ki mi je na podlagi pregleda pojasnil, da ima psička poškodovano koleno in natrgane kolenske vezi ter da priporoča operacijo.

Nisem se takoj odločila za operacijo

Zame je bila ta informacija izjemno stresna in me je spodbudila v raziskovanje, učenje in odkrivanje načinov na katere bi jo lahko najbolj podprla. Vsi tisti, ki me poznajo vedo, da se pri tako pomembnih odločitvah kot je poseg v telo moje psičke, nikoli ne odločim čez noč. Izjemno pomembno se mi zdi, da se kot skrbniki, ki smo edini zagovorniki naših ljubljenčkov, dobro pozanimamo o težavi, ki nas je doletela (seveda v primeru, ko nam okoliščine to dopuščajo) in da se tudi sami, kolikor se le da, pripravimo na to, kar sledi.

Iskanje najboljšega načina zdravljenja za mojo psičko

Nikakor nisem bila pripravljena kar takoj pristati na operacijo, zato sem poiskala veterinarje, ki se ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi metodami zdravljenja in s pomočjo obravnav, kot so miofascialna masaža, osteopatija, kiropraktika, obravnava s scenarjem, terapija z laserjem, magnetom… In psički kar nekaj časa zagotavljala dobro podporo.

Ker je bila psička zelo živahna, sva se usmerili v mentalne zaposlitve kot so sledenje, v igre, ki so zahtevale razmišljanje in ki niso vključevale hitrih gibov. Vse to me je kljub zame velikemu stresu, ki mi ga predstavlja invazivno zdravljenje, naučilo res veliko o mojem odnosu do psa in kako pomembno je, da se usmerjamo v raziskovanje njegovih individualnih potencialov ter preusmerjamo od pretirano aktivne igre v varno, prijazno igro, ki znižuje stres in krepi samozavest ter obenem zavedanje telesa.

Odločitev za operacijo

Ko sem ugotovila, da žal brez operacije ne bo šlo, sem veliko prebrala in si ogledovala posnetke o tem, kako operacija poteka in kaj dejansko pomeni. Meni je bilo zelo pomembno, da sem vedela za kakšen poseg gre ter da sem se lahko nanj tako organizacijsko, finančno kot vsebinsko, dobro pripravila.

Najbrž sem bila za veterinarja s svojimi neskončnimi vprašanji in razmišljanji, seveda tudi strahovi, malo nadležna. Konec koncev gre za moje drago bitje, ki je v popolnosti odvisno od mojih odločitev. Z občutenjem ogromne odgovornosti pri izbiri tega, kar sem smatrala kot najboljšo odločitev, sem se obenem ogromno naučila tudi o postavljanju osebnih meja in vztrajanju v tem, kar mi je pomembno.

Priprave na operacijo

Z operacijo sem odlašala tudi zaradi letnega časa, ker nisem želela, da bi bila psička operirana pozno jeseni ali pozimi. Mraz kostem in mišicam ni prijazen, tudi blato in plundra ne. Ker je tako minilo nekaj mesecev do operacije, sem še bolj zavestno skrbela za kakovostna prehranska dopolnila in svežo hrano, ki še dodatno vplivajo na dobrobit sklepov, okostja in mišic. Pri roki imam vedno tudi homeopatske pripravke.

Povsod po stanovanju imam pralne nedrseče podloge, saj je to ključnega pomena za zdravje okostja! Vsekakor pa sem psički ves čas zagotavljala tudi podporo različnih strokovnjakov, da bi bilo čakanje na operacijo čim bolj varno in nadzorovano.

V tem času sem poskrbela tudi za ustrezna finančna sredstva in si v krasnem in razumevajočem okolju moje službe zagotovila res dolg dopust, ki mi je omogočil, da sem, s pomočjo družine in prijateljev, ustrezno poskrbela za čim ljubeznivejši poseg in okrevanje, ki ju bom opisala v prihodnjih člankih.

Gostujoči zapis – izkušnja: Moja psička potrebuje operacijo (2. del)

 

 

 

 

Fizioterapija kot dopolnilna metoda zdravljenja psov in mačk

Fizioterapija oz. rehabilitacija je dokaj širok pojem in zajema različne oblike neinvazivnih obravnav. Namenjena je podpori in zdravljenju mišično – gibalnega sistema ter nevroloških težav.

Njeni cilji so, tako kot v humani medicine, omogočiti najboljše možno okrevanje po poškodbah, zmanjšanje bolečine, povrniti normalno gibanja in s tem višanje kakovosti življenja. Poleg omenjenega pa fizioterapija spodbuja tudi cirkulacijo in posledično pospešuje celjenje.

Komu je namenjena fizioterapija v veterini?

Obravnava je primerna tako za mladičke s težavami v rasti kot starejše pse s težavami, ki se pogosto pojavljajo v starosti. Zelo dobrodošla je predvsem kot podpora športnim ali delovnim psom, saj zmanjšuje nastanek poškodb, obenem pa vzišuje delovno sposobnost in učinkovitost. Ravno tako je pa nepogrešljiva pri psih z nevrološkimi težavami (nesimetrična hoja, vlečenje tačk za seboj, …)

Kako poteka obravnava?

“Običajno živali obravnavam na podlagi predhodne diagnoze splošnega veterinarja oziroma veterinarja specialista. Dogovorimo se za prvi pregled, ki zajema pogovor o predhodnih težavah in trenutnem stanju, celostni pregled mišično-gibalnega sistema ter na koncu pogovor o planu za nadaljne terapije. Lastniki običajno tudi dobijo domače naloge z vajami, ki jih izvajajo na domu v vmesnem času med fizioterapijami. Število priporočenih fizioterapij in pogostost obiskov je prilagojena vsakemu pacientu posebej,” pojasni Manca Grden, dr. vet. med..

Veterinarsko fizioterapijo izvaja v kombinaciji z različnimi tehnikami kot so:

·         manualna terapija,
·         aktivne oziroma terapevtske vaje,
·         elektrostimulacija (TENS ter NMES),
·         laserska terapija in
·         laserske akupunktura.

Foto: osebni arhiv Manca Grden., dr. vet. med.

Zagotavljanje boljše kakovosti življenja

Namen vseh dopolniLnih metod zdravljenja je čim dlje ohranjati čim višjo kakovost življenja in aktivnost.

“Moji najpogostejši pacienti so starejše živali s kroničnimi obolenji sklepov (npr. osteoartritis). Ker gre za neozdravljivo obolenje, lahko v takih primerih lajšamo bolečino, omejujemo vnetje in s primernimi vajami ohranjamo mišično maso. Običajno začnemo z enotedenskimi terapijami in jih izvajamo, dokler ne dosežemo vidnega izboljšanja (približno po 4 terapijah). Ko dosežemo izboljšanje in boljše počutje živali, postopoma povečujemo razmik med terapijami in določimo optimalen čas za vse nadaljnJe obiske,” še pove Manca Grden, dr. vet. med..

Četudi imajo vaši ljubljenčki različne zdravstvene težave, jim z občasnimi obravnavami, ki jih ponuja širok spekter dopolnilnih metod zdravljenja, lahko učinkovito in na prijazen ter neinvaziven način pomagati skozi vsa življenjska obdobja kot tudi najdete ustrezno podporo za zelo različne težave s katerimi se srečujete.

 

Poglejte si še druge dopolnilne metode zdravljenja v veterini:

 

Katere dopolnilne metode zdravljenja poznamo v veterini?