Vnetje pod repkom – kakšni so simptomi?

Rep je pomemben del pasjega telesa. Določene pasme rodijo z zelo in zavitimi kratkimi repi, ki lahko povzročajo velike težave, denimo vnetje pod repkom.

Gre za pasme, med katere spadajo predvsem brahiocefalne pasme (to so pasme s kratkimi gobčki).

Francoski in angleški buldog sta pasmi, ki ju najbolj tare problematika nepravilno oblikovanih in vraščenih repov.

Predstavniki teh dveh pasem se rojevajo z različno dolgimi repi, ki so lahko tudi nenormalno ukrivljeni: levo ali desno. Pogosto je rep zavit tudi v spiralno strukturo in zavihan navzdol.

Pri tem nastane pod repom mesto, tako imenovan žep, ki je nepristopen in tukaj se začnejo težave, saj pes ne pusti umikanja ali dviganja repa. . V takih žepih pogosto nastajajo vnetni procesi na koži in tudi globlje, saj so pogoji za razvoj bakterij naravnost idealni. Še posebej nevarne so anaerobne bakterije, ki se lahko razvijejo na takih nepristopnih mestih, kjer zrak s kisikom ne pride zraven.

Simptomi vnetja pod repkom so lahko:

  • Psi v zadnjem delu drsajo po tleh ali pa se drgnejo z zadnjim delom ob steno, podboj vrat ali v kaj drugega.
  • Pes ne najde miru, pogosto spreminja položaj ali lokacijo v stanovanju.
  • Praskanje v prazno, pes izvaja krožne gibe z glavo.
  • Zaradi nenehne bolečine so psi manj veseli, se ne razigrajo.

Emil Senčar dr. vet. med (poglobljen prispevek si lahko preberete v aktualni številki revije Moj pes)

Kako prepoznamo psihične težave psa?

Veliko pasjih skrbnikov se, vsaj občasno, sprašuje, ali ima morda njihov pes psihične težave. Kako jih prepoznamo?

Kako pa se pri psih najpogosteje kažejo psihične težave?

»Zelo različno,« pravi asist. dr. Urša Ravnik Verbič, dr. vet. med. Lahko zgolj z nemirom ali apatijo, pes lahko postane agresiven ali pretirano boječ, lahko zavrača hrano, aktivnosti. Pogosto izkazuje nepravilne vzorce vedenja – na primer grizenje ali lovljenje repa, ‘fly biting’, pretiran srbež …

Če pri svojem psu opazimo takšno vedenje, je prvi korak zagotovo pregled pri veterinarju, da izključi morebitno bolezen. Veterinar je tudi tisti, ki bo skozi pogovor z lastnikom skušal ugotoviti, ali so izpolnjene vse potrebe psa.

»Lastnik bo težko spregledal psihične težave psa, saj ima s svojo živaljo zaradi tega tudi sam težave,« menijo v Alfakanu. »Težave psa se lahko kažejo kot obsesivno grizenje kletke, grizenje tačk, lajanje, cviljenje, izsiljevanje za pozornost, zaganjanje v druge pse in ljudi, nemirnost, živčnost … Najprej je treba poiskati vzrok tega vedenja in ga odpraviti. Vedenje, ki ga mi vidimo, je namreč le posledica nečesa,« opozarjajo.

Dodajo, da se ljudje večinoma napačno lotijo odpravljanja neželenega vedenja, ki ga sicer lahko prikrijemo, vendar pa se bo pes zaradi nečesa še vedno slabo počutil. »Ko pa poznamo vzrok za določeno vedenje, se lahko tega lotimo s pravilno prevzgojo in resocializacijo. Ko odpravimo vzrok, tudi neželeno vedenje izgine,« trdijo v Alfakanu.

Navidezna brejost ni tako redka

Navidezna brejost je pri psičkah precej pogost fiziološki pojav in navadno mine brez večjih zapletov, z blagimi znaki, ki jih lastniki niti ne opazijo.

»Težava je predvsem pri hujših oblikah. Raven progesterona pri psici po gonitvi ostaja visok, ne glede na to, ali smo jo parili ali ne. Približno dva meseca po gonitvi raven pade in pri nebreji psički lahko sproži znake, podobne, kot jih kaže psica po kotitvi. Mlečne žleze nabreknejo, pojavi se mleko, psička zbira igračke in jih neguje, kot bi svoje negovala mladičke. Spremeni se tudi vedenje,« navidezno brejost opiše Neca Jerkovič, dr. vet. med. iz klinike Vet4Pet.

Svetuje, da je treba psico v tem obdobju zaposliti z dolgimi in napornejšimi sprehodi, če je treba, za nekaj dni drastično zmanjšamo količina hrane, umaknemo vse igračke, ki bi jih lahko vzela kot svoje mladičke, psičke ne božamo po seskih in ne iztiskamo mleka. »Če se težave stopnjujejo in se produkcija mleka ne zmanjša, obiščemo veterinarja. V nasprotnem primeru lahko namreč pride do mastitisa,« še opozori sogovornica.

Vsaka psička mora imeti naraščaj – resnica ali mit?

Veliko je mitov, ki krožijo o psih. Eden izmed njih je tudi ta, da mora vsaka psička vsaj enkrat v življenju imeti naraščaj. Ali to drži?

O tem smo povprašali Neco Jerkovič, dr. vet. med. iz klinike Vet4Pet:

Mora res vsaka psička vsaj enkrat v življenju imeti naraščaj?: »Ne drži. Res je, da je po študijah gnojno vnetje maternice pogostejše pri psicah, ki niso nikoli imele mladičev, vendar imamo danes številne druge možnosti, da to rešujemo.«

Drugi prav tako pogost mit, ki kroži pa je ta, da so po kastraciji psi manj aktivni in energični.

Mnenje strokovnjakinje Nece Jerkovič, dr. vet. med, je naslednje: »Težko je točno napovedati, kako bo kastracija vplivala na psa. Načeloma ni pravilo, se pa lahko zgodi, da nivo aktivnosti po kastraciji nekoliko pade (številne študije sicer dokazujejo, da se delovna uporabnost psov po kastraciji ni zmanjšala). Na srečo imamo zadnja leta čudovito rešitev, ne samo za delovne, tudi za družinske pse. Na trgu so namreč hormonski čipi, ki se uporabljajo za kemično kastracijo in nimajo stranskih učinkov. Vstavijo se v podkožje in delujejo od šest mesecev do 1 leta (seveda se lahko aplicirajo želeno dolgo; ko učinek popusti, se enostavno vstavi nov čip). Vsem, ki so v dilemi, priporočam, da se najprej poskusno odločijo za kemično kastracijo. Tako bodo lahko videli, kako kastracije deluje pri njihovem psu in se kasneje odločili za ponovno aplikacijo čipa (če želijo samca v prihodnosti še uporabiti v vzreji; ta kastracija je namreč reverzibilna) ali trajno kastracijo. Na ta način se enostavno ovržejo vsi strahovi pred kastracijo.«

 

 

 

Kdaj je psička spolno dozorela?

O tem, kdaj je psička spolno dozorela, se sprašuje vsak, ki mu doma dela družbo štirinožna prijateljica.

Samice spolno dozorijo različno, običajno pa nekje med 6. in 12. mesecem starosti, lahko tudi kasneje.

Manjše pasme praviloma dozorijo prej, vendar na začetek gonitve poleg velikosti in genetske zasnove vplivajo še drugi dejavniki.

Kako pa lastnik opazi, da je njegova psička spolno dozorela? »Na začetku lastniki opazijo, da psice pogosteje urinirajo (markirajo), narašča raven estrogena in spolovilo (vulva) nabrekne, kmalu se pojavi tudi krvavkast izcedek. Če poenostavimo (saj so sicer lahko kar velika odstopanja), okrog 9.–12. dneva pride do ovulacije (narašča progesteron), 2. do 3. dni po njej pa so jajčne celice pripravljene za oploditev. Psica v tem času samcem močno diši, odmika rep in se nastavlja. Gonitev se največkrat pojavlja dvakrat letno, čas ko je treba psico skrbno paziti (če je ne želimo pariti), pa je približno tri tedne,« pravi Neca Jerkovič, dr. vet. med iz klinike Vet4Pet.

Bolečina pri psu – kako vemo, da psa nekaj boli?

Bolečina pri psu je nekaj, kar pasje skrbnike ponavadi zelo skrbi, saj nam pes tega ne zna povedati. Kako pa nam to lahko pokaže?

Četudi pes ne govori, govori njegova telesna govorica in z dobrim opazovanjem lahko opazimo marsikaj.

Bolečina v ušesih

Pri bolečini v ušesih moramo poiskati pomoč pri veterinarju, pri zelo hudih bolečinah takoj.

Znaki: držanje glave postrani, otresanje z glavo, praskanje po ušesih ali po glavi, pes ne prenese dotikanja bolečega predela, cviljenje, ječanje, motnje ravnotežja.

Vzroki: vnetje zunanjega sluhovoda, tujki, poškodbe, zajedavci, izliv krvi v uhelj.

Bolečina v hrbtu

Pri nenadnih bolečinah v hrbtenici in pri hudih motnjah gibanja je potrebna nujna medicinska pomoč.

Znaki: trda hoja, hude motnje pri gibanju, delno omejeno gibanje (pareza), bolečina na dotik, težave pri gibanju po stopnicah in pri odvajanju blata, prestrašenost.

Vzroki: zdrs medvretenčne ploščice, vnetje mišic.

Bolečina v sklepih

Psa mora nujno pregledati veterinar. Če je pes zelo nemiren, moramo z njim takoj k veterinarju.

Znaki: šepanje, težave pri vstajanju, izogibanje določenim gibom (stopnice, preskoki), izguba veselja do gibanja, lizanje ali grizljanje prizadetega dela telesa.

Vzroki: poškodbe (zvin, strgane sklepne vezi …), vnetja, kužne bolezni (na primer borelioza), kronične spremembe na sklepih (artroza).

Bolečine v očeh

V vseh primerih je nujna veterinarska pomoč.

Znaki: cviljenje, mežikanje, praskanje po očeh, umikanje svetlobi, izcedek iz oči.

Vzroki: tujki, poškodbe, vnetja, zelena mrena.

Bolečine na gobčku

Pri bolečinah na gobčku mora psa pregledati veterinar.

Znaki: slinjenje, izmikanje pri dotikanju gobčka ali obraza, pes gre k posodici s hrano, naredi nekaj grizljajev in gre stran; ne mara igrač za žvečenje.

Vzroki: poškodbe ali vnetje enega ali več zob, vnetje obzobnega tkiva, zataknjeni tujki, bolečine v predelu grla zaradi vnetja zgornjih dihalnih poti.

Bolečine v trebuhu

Manjše bolečine po navadi minejo same od sebe. Če je trebuh napet in povečan ter pes kaže znake bolečin (ječanje), moramo z njim takoj k veterinarju.

Znaki: ječanje, sopenje, nemir, pogledovanje v smeri proti trebuhu, napeta trebušna stena, zgrbljen hrbet, neješčost, prestrašenost,

Vzroki: prebavne težave, napenjanje, neprehodnost črevesja, zasuk želodca in druga življenje ogrožajoča stanja.

Andrej Podreberšek, dr. vet. med, objavljeno v reviji Moj pes

Kastracija in sterilizacija – pozitivne in negativne plati

Osnovni namen kastracije oz. sterilizacije je preprečiti neželene brejosti in rojstvo neželenih mladičev.

Kastracija in sterilizacija imata tako pozitivne kot negativne plati. O tem smo se pogovarjali z Neco Jerkovič, dr. vet. med. iz klinike Vet4Pet.

Sogovornico vprašamo, kdaj je optimalni čas za kastracijo oz. sterilizacijo. »Žal odgovor na to vprašanje ni tako preprost. Praviloma svetujemo posega po spolni dozorelosti, kar je lahko od šest za male in celo 24 mesecev za velike pasme. Menim, da je treba vsako žival obravnavati individualno, glede na možnosti, želje in pričakovanja lastnika, pasmo živali in verjetnost pojava določenih pasemsko specifičnih bolezni. Zavedati se moramo, da ima odstranitev spolnih hormonov tako pozitivne kot negativne posledice. Zgodnjo sterilizacijo in kastracijo, posebej pri velikih pasmah psov, odsvetujemo«, pravi Neca Jerkovič.

Med pozitivne posledice teh dveh posegov v prvi vrsti sodi preprečitev neželene brejosti. Kot pravi sogovornica, se po sterilizaciji izniči tudi možnost za pojav gnojnega vnetja maternice, tumorjev jajčnika in maternice, zmanjša se možnost za pojav določenih tumorjev, npr. tumorja mlečne žleze, ni navideznih brejosti.

Na drugi strani pa so s študijami dokazali, da se po sterilizaciji (še posebej zgodnji) poveča verjetnost za določena obolenja sklepov (npr. za pretrganje sprednje križne kolenske vezi), poveča se možnost za razvoj določenih rakavih obolenj (osteosarkoma, hemangiosarkoma, mastocitoma), uroinfektov in inkontinence (nekontrolirano uhajanje urina). »Posebej inkontinenca je precej pogost zaplet po sterilizaciji in je lahko prava mora za lastnike, katerih psičke živijo z njimi v notranjih prostorih. Inkontinenco lahko sicer običajno dobro zdravimo z nadomeščanjem hormonov,« pravi Jerkovičeva.

Pri samcih se po kastraciji običajno zmanjšajo markiranje, uhajanje od doma in agresivnost. Obstaja pa manjši odstotek primerov, ko se se lahko agresija do drugih samcev po kastraciji celo poveča. »S kastracijo tudi preprečimo pojav tumorjev na modih, benigno hiperplazijo prostate, zmanjša se pojavnost perianalnih adenomov (benigne novotvorbe okrog anusa), perinealne hernije; poveča pa se pojavnost nekaterih drugih tumorjev,« pravi sogovornica.

Tako psi kot psičke so po kastraciji oz. sterilizaciji bolj nagnjeni k debelosti, kar se sicer lahko dobro nadzoruje z ustrezno prehrano in gibanjem. Pri vseh posegih je treba vzeti v zakup tudi anestezijsko tveganje, ki pa je danes zaradi napredovanja opreme in anestezijskih tehnik res minimalno. Številne klinike imajo anestezista, ki žival pregleda pred posegom, jo spremlja ves čas med in po posegu.

Akutni gastritis – marsikdaj pomaga samo post

Gastritis je akutno vnetje želodčne sluznice. Če pes nenadoma bruha in pri tem naenkrat izvrže večjo količino zaužitega obroka in se potem dobro počuti, gre zelo verjetno za gastritis.

Pri akutnem gastritisu je v mnogih primerih dovolj, da psa 24 ur postimo in če je v dobrem telesnem stanju, mu odvzamemo tudi vodo.

Kljub rotečim pogledom psa se svetuje, da se pri postu vztraja. S postom se namreč sluznica umiri in s tem vzpostavimo stanje, ko psu lahko lahko pričnemo ponujati dietno hrano. V dietni hrani so v tem primeru lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, na primer testenine z dodatkom pustega mesa in nemastna skuta.

Z opisano dietno prehrano bomo pri večini psov že v kratkem času odpravili želodčne težave in naš štirinožni prijatelj bo ozdravel. Seveda lahko uporabljamo tudi tovarniško pripravljeno hrano za občutljiva prebavila.

Predstavili enostavne onkološke teste za hitro zaznavanje raka pri psih

Rak pri psih je vedno bolj pogosta diagnoza, zato je novica, ki prihaja iz Združenih držav Amerike, še toliko bolj razveseljujoča.

V Teksasu so namreč predstavili enostavne onkološke teste, ki omogočajo zgodnje zaznavanje raka pri psih. Slednjega naj bi v prihodnje zaznavali s posebnimi krvnimi testi, ki bodo poenostavili postopek diagnoze.

Fakulteta za veterinarsko medicino in biomedicinske znanosti v Teksasu je pred dnevi javnosti predstavila učinkovite onkološke teste, ki bodo omogočili zgodnje odkrivanje raka pri psih. Teste so razvili v sodelovanju belgijsko družbo Volition, ki se ukvarja s področjem epigenetike. Testi za zgodnje odkrivanje raka pri psih so zasnovani na krvnih testih, ki merijo predrakave spremembe in hkrati poenostavljajo proces diagnoze raka.

»Če imamo za ljudi že zelo dobro razvite presejalne programe, ki zaznavajo rakasta obolenja, je takšnih testov za živali še zelo malo,« pravi Heather Wilson Robles, profesorica onkologije na Fakulteti za veterinarsko medicino in biomedicinske znanosti. »A to dejstvo spreminjamo že danes,« dodaja. »Ta enostaven in poceni krvni test bo namreč pomagal poenostaviti proces in pot do ustrezne diagnoze, kar bo omogočilo, da se ustrezno zdravljenje psov začne prej, še preden se pojavijo simptomi raka. To pa bo seveda občutno zvišalo možnosti za preživetje in večjo kakovost življenja psov,« je še prepričana profesorica.

Rak je v ZDA najpogostejši vzrok smrti pri psih, ki so starejši od dveh let. Še več, več kot polovica vseh psov, ki so starejši od desetih let, je v svojem življenju že zbolela za rakom. Najnovejši test za zgodnje odkrivanje raka pri psih je doslej zaznal 74 odstotkov limfomov in kar 89 odstotkov hemangio-sarkomov, ki sta dve najpogostejši obliki raka pri psih in predstavljata približno tretjino vseh rakov pri človekovem najbolj zvestem prijatelju.

Katja Željan

Preberite si še:

Vestibularni sindrom pri psih – kot bi ga zadela kap

Vestibularni sindrom je pogosto nevrološko stanje pri psih. Ta sindrom je videti zelo dramatično, saj se zdi, da je psa zadela kap.

Tudi naš sogovornik Tomaž Miklavžin, dr. vet. med iz ljubljanskega Veterinarskega centra Miklavžin, ki se poglobljeno ukvarja z ortopedijo in nevrologijo pove, da je večina pasjih skrbnikov prepričanih, da je psa zadela kap.

Dejansko pa gre za prizadetost organa za ravnotežje. Psi se pri tem obnašajo tako, kot bi bili pijani. Ne morejo hoditi, se kotalijo, bruhajo, jih zanaša, begajo z očmi, hodijo v krogu.

Psi imajo navadno glavo nagnjeno na eno stran. Do tega pride nenadoma. Ločimo periferni in centralni vestibularni sindrom, ki ju povzročajo različni bolezenski procesi.

Najbolj pogost periferni vestibularni sindrom je vestibularni sindrom starih psov, ki se pojavi brez razloga in brez razloga tudi izzveni.

Drugi možni vzroki pa so še vnetje srednjega in/ali notranjega ušesa, tumorji v tem področju, travme (udarec v glavo), hipotiroidizem … Vzroki centralnega perifernega sindroma pa so intrakranialni (izhajajo iz možganov).

Špela Šimenc v sodelovanju z dr. Miklavžinom