Kako se igrati ‘po pasje’?

Dotiki in igranje so dobri za povezavo med človekom in psom. Znani strokovnjak za vedenje psov dr. Ekard Lind pa pravi, da se je treba s psom ukvarjati po pasje – moramo ga pravilno motivirati, z igro pa bomo povezavo z njim poglobili. Igranje po pasje je strokovnjak poimenoval ”bazično igranje”.

Psi se med seboj igrajo popolnoma drugače (med seboj se veliko dotikajo), kot se z njimi igramo mi. Vzrokov za to je veliko, prvi, povsem objektivni je ta, da je hrbtenica pri psih vodoravna, pri nas pa navpična. Veliko bomo naredili, če se bomo med igro usedli. Nenadoma postanemo za psa manjši in bolj privlačni, približa se vidni stik s psom, oči so v enaki višini, kuža lahko preskakuje naši nogi in se nas stalno dotika.

Veliko bomo naredili, če se bomo med igro usedli.

S pravilno igro poglabljamo tudi medsebojno zaupanje, saj se z ‘vzvišenega položaja’ – dobesedno in v prenesenem pomenu – spustimo na raven psa. To, bazično igranje je zelo pomembna vaja pri vzgoji in usposabljanju psa. S pomočjo bazičnega igranja bomo psa vrnili v čas njegovega otroštva, v čas igranja z bratci in sestricami. S številnimi dotiki psu dajemo pobudo, da bo sam počel enako.

Bazično igranje lahko tudi odpravlja strah, ki ga imajo psi pred določenimi ljudmi, z njim si lahko pomagamo pri prevzgoji psa, ko želimo odpraviti neželeno vedenje. Vzgoja in prevzgoja bosta v igri in sproščenem ozračju veliko bolj učinkoviti kot v okoliščinah, kjer je pes pod psihičnim pritiskom.

Kako izgleda ‘bazično’ igranje v praski?

Sedimo na tleh, v nivoju psa. Med takšno igro lahko psa narahlo odrivamo in se ga dotikamo po različnih delih telesa. Pri tem lahko uporabljamo različno mimiko, telesne gibe, igrače in tudi hrano.

Pri tem igranju se ne bomo mogli izogniti grizlanju, kar pa moramo ustrezno urediti. Psičku moramo dopovedati, da obleke in obutve ne sme gristi, roke pa le toliko, da ne čutimo bolečine. Igro moramo vedno imeti mi v svojih rokah, in ne pes! Sami določamo dolžino in način igranja. Če pes skuša voditi igro in postane pregrob, jo moramo takoj prekiniti.

Najprej se igramo v okolju, kjer ni zunanjih dražljajev, pozneje pa tudi na prostem, kjer bodo tudi moteči dejavniki.

9 pozitivnih učinkov psov na zdravje ljudi

Pasja družba je še kako dobra za zdravje, tako fizično kot psihično. 9 učinkov psov na zdravje ljudi:

1. Boljše zdravje srca

Psi resda popolnoma zapolnijo naše srce, poleg tega pa ga v resnici naredijo močnejšega. Študije kažejo, da pasja družba znižuje krvni tlak; uravnava holesterol; manjša raven trigliceridov in zmanjšuje možnost za srčni napad. Poleg tega pa imajo pasji skrbniki, ki so že srčni bolniki, boljše možnosti preživetja kot tisti, ki nimajo pasje družbe.

2. Bolj fit in aktivni

Vsaj dve uri in pol telesne aktivnosti na teden priporočajo strokovnjaki odraslim osebam in pasji skrbniki ta cilj dosežejo mnogo bolj pogosto kot ostali.

3. Pomoč pri izgubi teže

Dnevni sprehodi pomagajo izgubiti težo, saj nas pes prisili, da zapustimo udobje kavča, hkrati pa gre za prijetno in neprisiljeno vrsto rekreacije(sploh če nismo tip za kakšne dvoranske skupinske vadbe).

4. Boljše socialno življenje

Po raziskavah kar 40 % ljudi lažje vzpostavi stik v pasji družbi. Pes je najboljši medij za vzpostavitev komunikacije, kot tudi najverjetneje najbolj pogosta skupna tema pasjih skrbnikov.

5. Manj stresa

Samo nekaj minut, preživetih s psom, zmanjša tesnobo in krvni tlak ter poveča stopnjo seratonina in dopamina, ki imata pomembno vlogo za dobro počutje. Ljudje se s stresom soočajo mnogo bolj učinkovito, če imajo v bližini psa. Po raziskavah (pa tudi brez njih je to lahko ugotoviti) psi zmanjšujejo napetost v pisarni in tudi med zakonci.

6. Življenju dobi smisel in namen

Sploh po upokojitvi se veliko ljudi sooča s tem, da najdejo v življenju nov smisel, veselje, namen. Pes pa nekako prisili človeka, da še naprej počne stvari – da ga nahrani, da gre z njim na sprehod, četudi se skrbnik emocionalno ali fizično ne počuti dobro. Psi tako zelo pomagajo, da posameznik ni osamljen, da se ne izolira.

7. Manj depresije

Psi zmanjšujejo depresijo, zato tudi terapevtski psi velikokrat delujejo z depresivnimi posamezniki. Dokazano je tudi, da so pasji skrbniki manj nagnjeni k depresiji kot tisti, ki psa nimajo.

8. Preventiva pri alergijah

Če je včasih veljajo, da psi in mački negativno vplivajo na alergije pri otrocih, pa zadnje študije kažejo ravno obratno sliko. Prisotnost psa ali mačka v hiši kar do 33 % zmanjšuje možnost, da bo otrok trpel za alergijami, ki so povezane s hišnimi ljubljenčki.

9. Manj obiskov zdravnikov

Ljudje, stari nad 65 let, ki imajo doma psa, so za kar 30 % manj prisotni v zdravstvenih domovih kot tisti, ki psa nimajo. Razlog za to je najverjetneje vse zgoraj našteto.

Kako urediti primerno zunanje bivališče

Če posameznik ni pripravljen psa spustiti v svoj dom, je pomembno, da se psu zagotovi primerno zunanje bivališče. Najbolj primeren je ograjeni vrt ali dvorišče, ki psu omogoča gibanje in bližino ljudi.

»So ljudje, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov psa ne morejo imeti v hiši, kar pa ne pomeni, da se zanj ne da dobro poskrbeti. Začne se že pri izbiri psa. Tisti psi, ki nimajo podlanke, niso primerni za življenje zunaj. Prav tako tudi ne pasme, ki sledijo lastniku kot sence in so nesrečni vsako sekundo, ko so ločeni od njega,« pravijo v pasji šolo Puppyland.

Če je pes v svoji osnovi primeren za zunanje bivanje (velja za mlade, zdrave in aktivne pse, starejši in mladički so izvzeti), mu je treba zagotoviti ograjen in varen prostor z izoliranim zavetjem, kjer bo pes imel svoj mir. »Kužki potrebujejo tudi redno, kakovostno prehrano. Večkrat dnevno je treba preveriti, ali ima kuža vodo. Če prostor nima dostopa do trave, naj ima pes vsaj štiri izhode dnevno za opravljanje potrebe. Zagotoviti mu je treba redno nego, čiščenje prostora in obiske veterinarja. Kadar je zunaj mrzlo ali vroče, ga povabite v hišo,« pravijo sogovornice iz Puppylanda.

Pri tem je treba poudariti, da četudi je ograjen prostor še tako velik, pes potrebuje redne izhode in sprehode, z njim se je treba ukvarjati, tako za fizično kot za psihično zdravje.

Nekateri psi želijo bivati zunaj

»Postavitev ograje je brez dvoma precejšnja investicija, a ograjeno dvorišče ali vrt učinkovito preprečuje uhajanje in tudi bolj zaposli psa, saj mu omogoča veliko več gibanja in radovednega raziskovanja, pa še s skrbniki se lahko več druži, ko jih spremlja pri zunanjih opravilih,« pravi kinologinja Karmen Zahariaš.

Pri tem pove še zanimivost, da so ji velikokrat skrbniki psov z zelo gosto dlako pravili, da želijo psi, ki sicer živijo z njimi v hiši, tako poleti kot pozimi spati na prostem. »Mislim, da je treba takim psom vsekakor ustreči in jim zunaj pripraviti primerno ležišče,« svetuje strokovnjakinja, ki sicer pri svojem delu opaža, da psi, ki živijo samo čez noč v pesjaku, čez dan pa so ob svojemu človeku, veliko bolje in raje sodelujejo, kot pa psi, ki so zaprti večino časa.

»Zato ne morem dovolj poudariti, kako so za dober odnos s psi važni druženje s skrbniki in skupne aktivnosti. Saj so vendar naši najboljši prijatelji.«

5 razlogov ZA psa v postelji

Pes v postelji, da ali ne? Odločitev posameznika, se pa vseeno zdi, da se morajo tisti, ki s tem nimajo problemov, pogosto zagovarjati pred ‘nasprotniki’ ideje, da bi si s psom delili posteljo.

Pet razlogov, zakaj je dobro, da si s psom delimo posteljo:

1. Pozitiven vpliv na zdravje

Pes v postelji je lahko najboljša terapija za vse tiste, ki se spopadajo z depresijo, tesnobo, prekomernim stresom – in to priznavajo tudi strokovnjaki.

2. Boljši spanec

Vsakdo se kdaj spopada s rahlim in slabim spancem ali nespečnostjo. Crkljanje s pasjim prijateljem poveča nivo hormona oksitocina, ta pa spodbuja občutek sreče in sproščanje. Vse to pa vodi v sladke sanje …

3. Občutek varnosti

Za tiste, ki živijo sami, včasih to prinese s seboj občutek strahu, izolacije, osamljenosti. In največkrat ti občutki pridejo z nočjo. Prisotnost psa zagotovo najbolje poskrbi, da se človek počuti bolj varnega. Nenazadnje večina psov zalaja, če se približuje tujec ali kdo skuša vstopiti v stanovanje.
Toplota

4. Najboljši vir toplote

Psi imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje, kar pomeni, da nas v hladnih nočeh zagotovo dobro pogrejejo.
Ker je to zdravo tudi za psa

5. Ker je psu všeč

Nenazadnje, če pes rad spi v vaši postelji, potem je to zdravo tudi zanj. In zakaj mu ne bi tega ponudili v zameno za vse, kar nam daje v življenju?

5 nasvetov za večjo varnost psa

Bolj ali manj velika skrb vsakogar, ki ima psa, je, da bi njegov ljubljenec nenadoma izginil. Morda zato, ker po daljšem ”izletu” ne bi našel poti domov, ali pa zato, ker bi ga kdo ukradel. Ali smo na takšne dogodke pripravljeni? Ali storimo vse, da bi kaj takšnega lahko preprečili?

 1. Svoje podatke javimo veterinarju

Po določilih Zakona o zaščiti živali morajo biti vsi psi mikročipirani še pred oddajo novim skrbnikom, kar pa ne pomeni, da smo lahko brez skrbi. Našega izgubljenega psa so namreč lahko našli in so v zavetišču ali pri veterinarju uspešno razbrali naše podatke. Ampak kaj to pomaga, če smo se preselili in veterinarju nismo posredovali novega naslova, da bi ga vnesel v centralni register psov. Zato moramo vsako spremembo naslova vedno javiti tudi svojemu veterinarju.


Prav je tudi, da veterinar pri vsakem obisku preveri, ali je mikročip pri psu na svojem mestu in ali lahko razbere podatke.


2. Naredite dobro fotografijo!

Povsem razumljivo je, da svojega štirinožca pogosto fotografiramo. Ko naš pes izgine in bi njegovo sliko radi objavili na plakatu ali v spletnih medijih, pa ugotovimo, da nobena ni povsem uporabna.


Zato pozor: psa fotografirajmo od spredaj in s strani, tako, da je fotoaparat v višini psa. Imejmo res dobro in uporabno fotografijo!


3. Varnost pred udobnostjo

Zgodi se, da smo s psom na sprehodu, pa moramo, preden gremo domov, še na hitro skočiti v trgovino. Kam v takšnem trenutku s psom, saj v trgovino z živili ne sme? Na hitro se odločimo, da ga bomo navezali ob drog javne razsvetljave ali pa na stojalo za kolesa. Nevarna lahkomiselnost! Psa lahko kdorkoli brez težav odpelje. V takšnem primeru je zato veliko bolje, da psa odpeljemo domov in gremo potem v trgovino. Če to ni mogoče, pa se vsaj s kakšnim znancem dogovorimo, da za tistih nekaj minut popazi na psa pred trgovino.

4. Preprečimo pobeg

Psi so mojstri za pobege in mnogo preprosteje je pobeg preprečiti, kot pa se soočati s posledicami. Vrtna ograja naj bo dovolj visoka in brez odprtin. Ko gremo zdoma preverimo, ali so vrata trdno zaprta. Sicer pa je najbolje, da ko gremo z doma, pes ni sam na vrtu, ampak ga pustimo v kakšnem primernem prostoru v hiši.


Zelo priporočljivo je tudi, da ima pes na ovratnici obesek, v katerem je naš naslov ali vsaj naša telefonska številka.


5. Govorjenje je srebro, molk pa zlato

Čeprav se radi pohvalimo z razstavnimi ali drugimi uspehi svojega psa, je bolje, da o tem ne razlagamo povsod naokrog. Še zlasti ne o vzrejnih uspehih, razstavnih odličjih ali zelo visoki ceni, ki smo jo plačali za mladiča. S takšnimi podatki namreč lahko spodbudimo kakšnega nepridiprava, da bi nam psa ukradel. Bodite zadržani tudi pri hvaljenju odličij svojega psa prek družabnih omrežij.

Kaj povedo različni položaji uhljev, dlake in repa?

Ko začnemo kombinirati in sestavljati pozicije uhljev, repa, pogleda, renčanja, lajanja, lahko dobimo ogromno različnih čustvenih stanj psa. Nekaj kombinacij, ki jih je dobro poznati.
  • Uhlji nazaj in skrit rep so dober pokazatelj neugodja.
  • Naježena dlaka na eni strani nakazuje strah, na drugi pripravljenost za napad.
  • Uhlji nazaj in spodvit rep so znak strahu, nervoze, anksioznosti.
    Rep in uhlji v nevtralni poziciji ter nenaježena dlaka kažejo na sproščenost.
  • Ekstremno dvignjen rep nakazuje samozavest in v odnosih s psi prikazovanje dominantnosti.
  • Pol-ležeči položaj (priklon) je vabilo v igro.
  • Dvignjeni uhlji, zaprt gobček, nevtralen rep, glava visoko in malenkost naprej, nakazujejo, da je pes na nekaj pozoren.
  • Lajanje, renčanje, naježena dlaka in rep skoraj ravno s telesom, nakazujejo agresijo.

10 pasjih zapovedi

  1. Moje življenje je dolgo samo deset do petnajst let. Vsako slovo od tebe, kadar kam odideš, je zame bolečina. Prosim, premisli dobro o tem, preden me vzameš za svojega.
  2. Daj mi dovolj časa, da bom razumel, kaj hočeš od mene.
  3. Zaupaj mi – od tega živim.
  4. Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen. Ti imaš svoje delo, svojo zabavo, svoje prijatelje, jaz imam samo tebe.
  5. Prosim, govori kdaj pa kdaj z mano, čeprav ne razumem tvojih besed, poznam tvoj glas in ta naj bo včasih samo zame.
  6. Kakorkoli že ravnaš z mano, dobro ali slabo – nikoli ne pozabim !
  7. Preden me udariš, pomisli na to, da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo zdrobil, vendar tega ne storim.
  8. Preden me pri delu kregaš, da sem bil slab, len in trmast, pomisli – morda me muči neprimerna prehrana, morda sem bil dolgo na soncu ali pa mi je oslabelo srce.
  9. Skrbi zame, ko ostarim – tudi ti boš nekoč star.
  10. Spremljaj me na zadnji poti. Ne reci “tega ne morem gledati” ali ” naj se zgodi v moji odsotnosti”. Veš, s tabo mi je vse veliko lažje.

vir: http://www.dzzz-posavje.org

5 pogostih miritvenih signalov in kako jih prepoznamo

Pes začne miritvene signale uporabljati, ko mu je v določeni situaciji nelagodno, ko kliče po umiku. Če skrbnik miritvene signale spregleda, ignorira ali celo kaznuje, jih bo pes sčasoma prenehal uporabljati in se bo takoj zatekel k opozorilnim znakom, v skrajni sili tudi k pobegu ali k napadu.

Žal veliko ljudi miritvenih signalov ne prepozna, ali jih napačno interpretira. Po internetu kroži ogromno ‘zabavnih in smešnih’ filmčkov, ob katerih se pravi poznavalec kar zmrazi. Jasno je namreč razvidno, da so štete le minute ali zgolj sekunde pred nesrečo. Staršem in opazovalcem se to zdi smešno, normalno in zabavno. V resnici pa je kuža pod velikim stresom, obremenitvijo in tik pred tem, da napade, ugrizne, pobegne.

Nekatere miritvene signale opazimo brez večjih težav, kar precej pa je takšnih, pri katerih moramo biti zelo pozorni, saj se pojavijo zelo hitro. »Najbolj pogosti in hkrati največkrat spregledani miritveni signali so vohljanje po tleh, odmikanje glave, uriniranje, oblizovanje, zehanje, v nekaterih primerih tudi usedanje,« pravi Miha Jerot. Poleg tega nelagodno počutje očitno izražajo še umikanje pogleda, nizka drža telesa, praskanje telesa, otresanje uhljev ali celega telesa, pretegovanje, praskanje tal brez razloga, nervozno sopenje … Tokrat bomo predstavili izbranih pet zelo pogostih miritvenih signalov, s katerimi nam pes sporoča, da mu ni prijetno.

1. OBRAČANJE GLAVE VSTRAN

To je tipičen miritveni signal, ki ga pogosto lahko opazujemo ob srečanjih z drugimi psi ali pa celo v interakciji z vodnikom in psom. Pogosto vidimo takšno reakcijo psa, kadar psa preveč obremenjujemo s svojo bližino v zanj neprimernem trenutku, ga na primer preveč močno objemamo. Druga takšna situacija, ki jo pogosto srečujemo, je, kadar se recimo prvemu psu preveč hitro in intenzivno približuje drugi pes ali druga žival. Neposreden prihod naravnost na psa lahko povzroči pri prvem psu nelagodje.

Kako signal opazimo?

Kratke poglede vstran, ki običajno trajajo zgolj nekaj sekund, velikokrat lahko tudi prezremo. Običajno v takšnih primerih pes stopnjuje intenziteto in čas določenega miritvenega signala, če vir nelagodja ne razume in ne upošteva, kaj mu sporoča. Tako bomo lahko iz kratkega pogleda vstran prešli v daljše strmenje proč, ki se bo iz bežnega pogleda proč stopnjeval v celoten obrat glave v stran.

2. OBRAČANJE TELESA VSTRAN

Obračanje telesa vstran je zelo jasen signal okolici, da psu ni lagodno. Pes se lahko obrne vstran ob prehitrem približanju drugega psa ali človeka. Na ta način lahko umirja nasprotnika, če ta deluje preveč agresivno, lahko pa se tako odzove tudi na preveč vsiljivega drugega psa. Pes se obrne vstran tudi, ko od njega zahtevamo izvedbo vaje, ki mu ni prijetna.

Kako signal opazimo?

Pes se lahko obrne proč le s sprednjim delom telesa, lahko pa obrne celotno telo in gleda popolnoma v drugo smer. V nekaterih primerih se bo pes tudi odmikal proč, ali pa bo to storil na mestu.

3. LIZANJE SMRČKA

Največkrat lahko opazimo, kako si pes oblizuje smrček, kadar od njega želimo nekaj, česar on ne želi, ali mu je v konkretni situaciji neprijetno. Na primer: to se pogosto zgodi, kadar se sklanjamo nad psom, ali do psa pristopimo preveč nevljudno. Do psa, ki se oblizuje, poskusite pristopiti drugače, bolj umirjeno. Kadar je okrog njega preveč ljudi in se oblizuje, to pomeni, se počuti neprijetno v takšni množici.

Kako signal opazimo?

Lizanje se lahko pojavlja iz različnih vzrokov in redko gre za izoliran znak, zato dobro poglejte, kaj vam pes, ki se oblizuje, še sporoča. Tudi tu velja stopnjevanje intenzitete. Lahko, da bo pes le na hitro in le za malenkost pomolil jeziček iz gobca, lahko bo to počel pogosteje v zelo kratkem času in boste komajda opazili, kaj se dogaja, lahko pa bo dalj časa le za malenkost držal jeziček iz gobca. Vsekakor ne boste zgrešili stopnje, ko pes že veselo oblizuje svoj smrček, pri čemer boste po vsej verjetnosti opazili tudi druge signale, kot so drža telesa, položaj uhljev, oči …

4. ZEHANJE

Zehanje je eden izmed najbolj pogosto napačno interpretiranih signalov, saj nekako vedno izhajamo iz vedenja človeka. Psi v resnici zehajo, ko so v stresu, zaskrbljeni, prestrašeni, ali se počutijo negotovo. Zehajo, kadar se želijo pomiriti in kadar želijo pomiriti svojo okolico. Zehanje pa nikakor ne sporoča, da je psu dolgčas.

Kako signal opazimo?

Zehanje težko spregledamo, a če ga, se mu bodo hitro pridružili tudi drugi miritveni signali, večala se bo tudi njihova jakost.

5. VOHANJE

Vohanje je izrazit miritveni signal, ki nam pove veliko, psi pa ga uporabljajo v zelo različnih situacijah. Pes bo lahko vohal po tleh, kadar se mu bo preveč na hitro in neposredno približeval drug pes ali človek. Običajno pes v takšnih primerih združi vohanje z drugim miritvenim signalom, to je izogibanje ali hoja v loku proč od vira nelagodja. Psi velikokrat položijo smrček enkrat ali večkrat na tla, med tem ko ga vi kličete. Po vsej verjetnosti je bil vaš glas preveč nadležen. Enako velja, kadar uporabljate preveč glasna in avtoritativna povelja.

Kako signal opazimo?

Vohanje kot miritveni signal je lahko zgolj kratek moment, ko pes spusti gobček na tla in zopet dvigne glavo. Takšno vedenje lahko ponovi enkrat, lahko tudi večkrat. V največ primerih pa bo pes spustil smrček na tla in ga ne bo dvignil toliko časa, dokler traja neprijetnost. Situacijo, ko pes voha zaradi različnih vonjav in vohanje kot miritveni signal, pogosto zamenjamo. Z opazovanjem in vajo bomo lažje prepoznali situacije, v katerih pes preko vohanja kaže svoje nelagodje – običajno so vohanju vedno pridruženi še drugi miritveni signali.

Več miritvenih signalov v eni situaciji

  • Pes lahko v enaki situaciji uporabi več različnih miritvenih signalov. Lahko se enkrat oblizuje po smrčku, drugič bo obrnil glavo proč, spet tretjič lahko le zazeha.
  • Kakšen miritveni signal, kdaj in v kakšni jakosti ga bo pes uporabil, je popolnoma odvisno od konkretne situacije in njegove individualne presoje, kaj se mu tisti trenutek najbolj obrestuje.
  • Če bo pes opazil, da na primer obračanje glave proč pri nasprotniku ne učinkuje, se bo zelo hitro zatekel k drugim, bolj jasnim in izrazitim miritvenim signalom, še največkrat pa se bodo ti pojavili v kombinaciji eden z drugim.
  • Če bodo tudi ti miritveni signali prezrti, se bo pes prej ali slej zatekel k drugačnim oblikam.

5 največjih zmot o vedenju psa

  1. Mahajoč repek je vedno znak veselja in dobre volje (ne drži)

»Mahajoč repek v resnici pomeni vznemirjenje. Če je to v dobrem smislu (torej – pes je vesel, sproščen) ali slabem (pes je prestrašen ali pretirano vznemirjen), pa prepoznamo predvsem po položaju repa, drži telesa in ostali telesni govorici.« (Alja Willenpart)

2. Pes, ki kaže zobe, se smeji (ne drži)

»Veliko ljudi tudi misli, da se pes, ki kaže zobe, smeji. V veliki večini primerov gre pravzaprav za opozorilo – pes sporoča, da misli resno in naj ga tisti, ki ga moti, pusti pri miru.« (Alja Willenpart)

3. Pes, ki se vrže na hrbet, se želi božati (ne drži)

»Pes, ki se vrže na hrbet, običajno ne želi božanja, ampak nam skuša jasno in glasno sporočiti, da mu trenutna interakcija ni všeč in da ga, prosim, pustite pri miru.« (Alja Willenpart)

4. Pes je nekaj naredil zanalašč (ne drži)

»Psi svet vidijo drugače kot mi, živijo v trenutku, odzovejo se na tisto, kar vidijo zdaj. Ne delajo stvari zanalašč in pes ne ve, da je nekaj naredil narobe, če ga karamo tri ure po tem, ko nam je zgrizel copat. Na vašo agresijo se bo odzval z miritvenimi signali, s katerimi sporoča, da noče konflikta. Vaše trenutno vedenje ga spravlja v stisko, saj mu niti približno ni jasno, da se nanaša na copat, ki je zanj že pozabljen.« (Alja Willenpart)

5. Lajanje vedno sporoča nekaj pomembnega (ne drži)

Lajanje je po navadi znak frustracije, lahko pa je tudi vedenje, ki ga psi uporabijo, da izsilijo rezultat, saj smo jih nevede na to pogojili. Na primer: če pes laja v nas, nato pa se zgodi nekaj koristnega zanj (popustimo in mu damo žogo, da ustavimo lajež), pes kaj kmalu ugotovi, da se mu to splača. Zato lajež zelo redko izpostavljam kot pomemben komunikacijski znak za povprečnega lastnika psa.« (Miha Jerot)

Psa je strah – kako ukrepati?

Psi strah pokažejo v različnih trenutkih in včasih za ljudi v zelo nerazumljivih situacijah.

Psi občutijo strah, ko se počutijo ogrožene. Vzroki za nastanek strahu so različni. Psi s pomanjkanjem pravilne socializacije bodo bolj verjetno razvili več strahov kot tisti, ki so bili kar se da dobro socializirani. Vendar ni psa, ki ga ne bi bilo nikoli strah. Če se strah stopnjuje oziroma je tako močan, da se psi počutijo zelo ogroženi, lahko pokažejo tudi zobe, renčijo ali celo ugriznejo. V teh primerih že govorimo o napadalnosti iz strahu.

Kakšne signale kaže prestrašen pes?

Psi svoja občutja pokažejo s t.i. miritvenimi signali. Pri prestrašenem psu bomo najverjetneje opazili, da je telo bolj togo, rep je spuščen ali celo spodvihan pod telo, uhlja sta potisnjena nazaj, oči so izbuljene, pes začne sopsti.

Skrbnikovo vedenje marsikdaj strah pri psu še povečuje

Ljudje smo marsikdaj tisti, ki strah pri psih še stopnjujemo oz. poslabšujemo. Pri psu je od samega začetka pomembno, kako se s strahom sooči. Ko pes odreagira prestrašeno, ga mnogi skrbniki začnejo tolažiti, božati, ga vzamejo v naročje ali pa ga skušajo pomiriti na drug način. To je podzavestni človeški odziv, ko želimo nekomu, ki je v stiski, pomagati. Toda pri psih je zadeva precej drugačna. Psi tolažbe ne sprejemajo na enak način kot ljudje. Pomena besed ne razumejo, slišijo pa naš ton. In ton pri tolažbi je umirjen in tih, kar psu pomeni potrditev stanja, v kakršnem je. Tega pa si nikakor ne želimo, saj stanja strahu ne želimo potrjevati, ampak hočemo psu le pomagati, da ga premaga.

Z reakcijami lahko pozitivno vplivamo na psa

Druga napaka je, da skrbniki v določenih okoliščinah postanemo panični. Najbolj očiten primer je, ko se bliža nevihta. Ljudje začnejo panično zapirati okna, pospravljati teraso … Pes vse skupaj opazuje in ugotovi, da je nevihta čas, ko postane njegov človek živčen in nemiren, takšen pa nato v teh okoliščinah postane tudi pes.

K pojavu strahu pri psu lahko torej veliko prispeva človek. Zato je prav, da s svojimi reakcijami skušamo pozitivno vplivati na psa. Tudi če se pes kakšnih situacij boji, se pretvarjajmo, kot da ni nič. Ponudimo mu kakšen slasten priboljšek, njegovo pozornosti skušajmo preusmeriti od vira strahu. Ena izmed zelo učinkovitih tehnik je tudi nasprotno pogojevanje. V tem primeru psu poskušamo spremeniti odnos do določenega predmeta ali situacije.

Avtor: Nuša Pečnik