Zakaj pes noče jesti, ko vas ni doma?

Se sprašujete, zakaj vaš pes je, ko ste v njegovi bližini, ko pa odidete v drug prostor ali vas ni doma, pa ne?

Hranjenje je osnova zdravja psa in del odraza čustev. S svojim vedenjem vam poskuša nekaj povedati.

Psi so družabne živali

V naravi bi lovili in jedli v skupini, kar je naravno vedenje, ki je prisotno tudi pri hijenah in volkovih. Nujno je, da s svojim psom razvijete tesne vezi že od mladosti. To pomembno obdobje socializacije bo pomagalo zmanjšati vedenjske težave, jih zaščititi in jim omogočiti najboljšo kakovost življenja. Ste psa naučili, da je z vami v jedilnici? Če je to njegova edina izkušnja hranjenja, ko ste prisotni, potem zanj ni možnosti, da bi jedel brez vas.

Zakaj pes noče jesti?

Več možnosti je, zakaj nima apetita, ko vas ni poleg njega. Mogoče se ne počuti varnega, ko je sam doma. Ena najpogostejših težav pri psih je ločitvena tesnoba. Pes ne mara biti ločen od svojega najboljšega prijatelja, zato ne bo jedel brez vaše prisotnosti.

Kako pripraviti psa do hrane, ko vas ni?

Reševanje problema se razlikuje glede na razlog, zaradi katerega vaš pes noče jesti v vaši odsotnosti.

·         Ko pes je, se vi počasi korak po korak odmikajte. Odidite za nekaj sekund iz prostora in se vrnite nazaj. Počasi podaljšujte razdaljo in čas odsotnosti. To ponavljajte vsak dan, dokler se pes ne navadi vaše odsotnosti.

·         Vedno, preden odidete od doma psa odpeljite na daljši sprehod oz. ga utrudite z drugimi aktivnostmi. Tako bo lažje počakal na vaš prihod domov.

·         Domače okolje naj bo za psa varen prostor, kjer se bo počutil udobno. Morebitne moteče zvoke prekrijte s prijetno glasbo ali prižganim televizorjem. Strokovnjaki trdijo, da televizijski kanali za otroke zelo pomirjajoče delujejo na hišne ljubljenčke. Zaprite vrata in okna, da izolirate hrup iz zunanjega sveta. Ena od možnosti je, da posnamete svoj glas, da bo vaš ljubljenček začutil na neki način vašo prisotnost.

 

Vir: Animal Wised

 

Kdaj se končata žvečenje in grizenje pri mladičkih?

Psi uporabljajo usta za interakcijo s skoraj vsem v svojem okolju. Mladički morajo razviti to spretnost, kar lahko privede do tega, da med raziskovanjem širšega sveta okoli sebe pogrizejo vse, kar je na vidiku.

Mlečni zobje so pri psih manjši in finejši od stalnih zob, ki bodo sčasoma zrasli in jih nadomestili. Približno pri štirih mesecih psi začnejo izgubljati mlečne zobe in jim začnejo izraščajo stalni zobje.

V tem obdobju se najbolj intenzivno pojavlja grizenje in žvečenje čevljev, igrač, oblačil, kablov, pohištva itd. Potem se intenzivnost žvečenja zmanjša in v večini primerov tudi povsem konča.

Odvajanje od grizenja

Čeprav je grizenje normalno vedenje mladičkov, ni zaželeno, ko pes odraste. Grizenja se odvadijo pri bratih, sestrah in materi, saj jim le ti jasno in močno pokažejo, da se ne grize. Nekateri mladički se bodo hitro in naravno naučili zaviranja ugriza. Drugi bodo potrebovali malo pomoči. Če vas kuža med igro ugrizne, preprosto prekinite igro in mu dajte igračo za žvečenje. To ponovite vedno znova, dokler ne usvoji pravilnega vedenja. Ko se lepo obnaša, ga pohvalite, pobožajte in mu ponudite priboljšek.

V primeru, da mladiček ne preneha z grizenjem poglejte širšo sliko, ali je dlje časa sam, je pod stresom, kaj ga vznemirja. Grizenje je lahko na neki način tudi sproščanje frustracij. Zato psu zagotovite več pozornosti, družbe in gibanja, vse to lahko zmanjša tesnobo in stres. V primeru, da se grizenje ne konča, poiščite pomoč strokovnjaka.

 

Vir: Animal Wised

Prvi Veticus v Sloveniji: Kaj pomeni, če pes gleda izpod čela?

Ali veste, kaj vam sporoča pes, ko se vam nasmiha s kotički ustnic? Kaj pa, ko zeha in vas prikupno gleda izpod čela? Bi znali prepoznati njegove znake bolečin?

Prav prepoznavanje telesne govorice je izrednega pomena za ustrezno skrb za živali.

V tem so se med drugimi na 1. srednješolskem tekmovanju veterinarskih tehnic in tehnikov Veticus, ki je potekal v četrtek, 21. aprila 2022, na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, pomerili dijaki 3. in 4. letnikov programa veterinarski tehnik/ca v Sloveniji.

Kaj nam psi sporočajo z zehanjem?

Živali, predvsem psi, so mojstri prepoznavanje telesne govorice. Zehanje, oblizovanje, izmikanje pogledu, “smejanje”… vse to so tako imenovani miritveni signali, s pomočjo katerih živali sproščajo medsebojno napetost in se izogibajo morebitnemu konfliktu.

Miritveni signali pri psih

Enaka znamenja, s katerimi poskušajo preprečiti konflikt oz. rešiti neprijetno situacijo, uporabljajo psi tudi za to, da drugim pokažejo miroljubne namene. Ta znamenja imajo še eno zelo pomembno vlogo, namreč, da agresivnost, kadar je v drugem psu že prisotna, blažijo ali celo zaustavijo.

Teh znamenj je veliko:

  • Obstanek na miru, uleganje, sedanje, pretegovanje, priklon;
  • Ignoriranje, počasni odzivi, počasna hoja, hoja mimo v rahlem loku;
  • Telo z bokom obrnjeno proti drugemu, telo ukrivljeno v C, kazanje hrbta in počasen umik;
  •  Odvračanje glave stran, sklanjanje glave, uhlju spuščeni ali obrnjeni nazaj;
  • Povešanje oči, pripiranje oči, mežikanje, gledanje v zrak;
  • Pasji smehljaji, hitro oblizovanje smrčka (kadar ni hrane), zehanje;
  • Dvigovanje tačke, zamahovanje s taco;
  • Intenzivno vohanje in praskanje po tleh, praskanje telesa …

Podelili 5 zlatih priznanj na tekmovanju

Na tekmovanju je sodelovalo 140 dijakinj in dijakov, ki se izobražujejo v programu veterinarski tehnik/ca. Najboljših 50 pa se je prejšnji četrtek na šoli gostiteljici, BIC Ljubljana, pomerilo tudi v praktičnih preizkusih. Pomerili so se v teoretičnem in praktičnem znanju o prepoznavanju vedenja, pristopih in fiksaciji različnih živalskih vrst.

Najboljših 15 tekmovalcev se je uvrstilo v zaključni situacijski preizkus, kjer so nalogo najbolje opravili Zoja Gartner (BIC LJ), Gaj Železnik (BTŠ MB), Nika Rajzman (BTŠ MB), Nika Ciglar (BTŠ MB) ter Zala Kozjek (BIC LJ), ki so prejeli zlato priznanje. Strokovna komisija je podelila še 15 srebrnih in 27 bronastih priznanj.

 

Vir: BIC LJ

Hoja s popuščenim povodcem je za vse pasje življenje najpomembnejši dosežek

Hoja psa na popuščenem povodcu se nikakor ne zgodi v nekaj minutah, tudi v nekaj dneh ne, tudi en sam začetni tečaj včasih ni dovolj, v svoji rubriki v reviji Moj pes piše Tone Hočevar, prvi urednik te revije.

“Hoja s popuščenim povodcem je za vse pasje življenje najpomembnejši dosežek pasje vzgoje,” je prepričan.

Avtor se spominja časov, ko jim je Zidarjeva knjiga O psih pomenila brevir, ki ga je znal na pamet skoraj vsak zavzet lastnik psa. Takrat besede skrbnik še niso uporabljali, beseda vodnik pa je pomenila tistega, ki vodi psa le na pravem treningu ali na tekmovanju. Psi so tedaj pogosto tekli ob kolesu na popuščenem povodcu, če bi potegnil na stran, bi bila nesreča lahko usodna.

Časi brez priboljškov, a z izdatno igro

V časih, ko so bili priboljški za pse skoraj bogokletni, je veljalo učenje hoje na popuščenem povodcu s pomočjo zateznih, kovinskih in celo bodečih ovratnic. Slednje Zidarjeva knjiga sicer odsvetuje, priporoča pa zatezne ovratnice. Psa za pravilno vedenje nagradimo z igro, trepljanjem, čohanjem, priporoča Zidar. Psa tedaj ni mogel nihče zastrupiti, postal je tudi zanesljiv čuvaj, saj so ga učili, da od nikogar ne sme ničesar vzeti. Ker so danes le redki psi še čuvaji, so take metode seveda odveč, priboljšek našega kosmatinca čaka v vsakem žepu.

Skupna hoja pomembnejša od »vaje poleg«

Razvoj potrošniške družbe je prinesel številne pripomočke za učenje psov. Bolj kot kdaj prej pa taki pripomočki pomagajo ljudem, ki pse, ki so zdaj družabniki, ne več »sredstvo« za čuvanje imovine, naučijo hoje na popuščenem povodcu. To je temelj vsega drugega v obdobju, ko nas kuža spremlja tako rekoč vsepovsod. Bistvo učenja ni več »vaja poleg«, ki bo zmagovalna na tekmovanju ali na izpitu ob koncu pasjega šolanja, ampak sproščena skupna hoja po ulici, tudi med polji ali po gozdu.

Pomočniki: priboljšek, kliker in povodci

Pravo veselje je videti kužka, ki gre ob vodniku skoraj tako kot na pasji tekmi ob vaji poleg, pa vendar je jasno videti, da tako obnašanje ni naučeno na silo, tudi ne z namenom stroge discipline. Pomaga priboljšek, njegov pomočnik pa je kliker, ki je v začetku učinkovit skupaj s priboljškom, pri temeljnem šolanju pa v poznejših fazah priboljšek nadomesti. Potrebujemo še običajen, kratek in dolg povodec in morda posebne pripomočke, ki so za učenje bolj trdovratnih »pasjih primerkov« že kar nujni.

Posebni pripomočki

Med posebne pripomočke, ki izjemno olajšajo delo, vsekakor sodi oglavnica, tako imenovani halti, poznamo jih tudi v drugačnih oblikah, kot posebne oprsnice. Oglavnica pomaga vodniku, da psa usmerja brez sile, psu pa ne dovoli, da bi vlekel in se obračal po svoje. Nameščena je namreč na glavi. Podobno vlogo ima posebna halti oprsnica.

Najmanj pol leta učenja

Hoja na popuščenem povodcu je tisto, kar nujno potrebujemo za vse pasje življenje! Zanesljiva hoja bo kronala naše delo šele po nekaj mesecih, običajno traja pol leta, da pes sproščeno hodi ob nas.

 

 

.

 

Kako ravnati s hrano za pse, da bo varna za vse člane gospodinjstva?

Vsakdo, ki ima psa mu želi zagotoviti najboljšo možno prehrano za dolgo in zdravo življenje.

Glede na novo raziskavo, objavljeno v reviji PLOS One, lahko neprimerno ravnanje s hrano za hišne živali in slaba higiena posod, igrata pomembno vlogo pri slabšem zdravju tako ljudi kot hišnih ljubljenčkov.

Higiena posode za hrano in vodo

Študije so pokazale, da so posode za hrano hišnih ljubljenčkov na seznamu top 10 najbolj onesnaženih in umazanih predmetov v gospodinjstvu. Pomembno je, da po vsakem obroku posodo za hrano in vodo operete.

Če posode ostanejo neočiščene, na njih ostanejo ostanki hrane in pasja slina, ki zagotavljajo idealno gojišče za potencialno nevarne bakterije.

Pogoste bakterije, ki zlahka rastejo na dan stari pasji hrani, so salmonela in E. coli.

Izbira primerne posode

Ob vsaki praski na površini plastične ali keramične posode je  mesto idealno za razmnoževanje bakterij. V tem primeru je ob poškodbi posode le to najboljše zamenjati. Sicer pa velja, da so posode iz nerjavečega jekla za hrano in vodo hišnih ljubljenčkov najbolj primerne, saj so odporne na poškodbe in so pralne v pomivalnem stroju.

Ravnanje s hrano

Večina ljudi hrani svoje hišne ljubljenčke z eno od treh vrst prehrane: surovo, sveže kuhano ali komercialno.

Od teh treh je lahko surova hrana že kontaminira s sevi bakterij oz. se kontaminira v umazani posodi. Zato je pomembno, da si tudi po ravnanju s surovo hrano dobro umijete roke z milom in vodo.

Pri suhi hrani je tveganje manjše, vendar še vedno zahteva varno ravnanje. Izogibajte se zajemanju suhe hrane s posodo, iz katere bo jedel vaš ljubljenček, saj lahko s tem prenesete kakršno koli bakterijo iz posode v vrečko s hrano.

Pri mokri, konzervirani hrani je treba vse, česar vaš pes ne poje, odstraniti po 2 urah in zavreči, preden lahko postane gojišče bakterij.

Posledice slabega ravnanja s hrano

Najpogostejši znaki kontaminiranih posod za hrano so driska, izguba apetita in bruhanje. Skrb za varno ravnanje s hrano presega zdravje vašega ljubljenčka. Zaradi tesnih vsakodnevnih interakcij lahko vaš ljubljenček zlahka deli svoje bakterije z vami.

Spomladansko čiščenje za skrbnike hišnih ljubljenčkov

Vir: Web MD

Kako psom preprečiti, da jedo (svoje) kakce?

Za začetek je pomembno, da ugotovite, zakaj pes je svoje iztrebke. Ameriški kinološki klub pravi, da so najpogostejši dejavniki, ki spodbujajo to vedenje predvsem izolacija od ljudi, občutek tesnobe ali zamenjava za pravo hrano.

Zakaj psi jedo svoje (ali tuje) iztrebke?

Če sumite, da je vzrok izolacija, potem psa ne zapirajte v prostore stran od ljudi. V primeru, da sumite tesnobo, potem med domačim učenjem ukazov in novih trikov ne uporabljajte ostrih metod kaznovanja.

Do neustrezne povezave s pravo hrano lahko pride, če psa hranite preblizu njegovih iztrebkov.

Posvetujte se z veterinarjem

Veterinar naj psa pregleda in naj vam svetuje, kako boste zagotovili, da ima vaš kosmati prijatelj kakovostno prehrano in da dobi vsa potrebna hranila, ki jih potrebuje.

Obstajajo tudi žvečilke, tablete in razpršilni dodatki, ki psa odvrnejo od uživanja iztrebkov, tako da mu njihov kakec postane neprivlačen.

Če ni kakca na tleh, ga pes ne more pojesti

Psa lahko naučite, da pride k vam po priboljšek takoj po iztrebljanju, da se bo naučil oditi stran od iztrebka. Če to ne deluje, ga držite na povodcu in ga po iztrebljanju odpeljite stran od iztrebkov. Ena od najlažjih in samoumevnih rešitev je, da iztrebke po iztrebljanju poberete oz. počistite. Če iztrebka ni na tleh, ga pes ne more pojesti.

Raziskava Dr. Benjamina Harta iz leta 2012 je pokazala, da 92 % psov, ki jedo iztrebke, so le ti starejši od dveh dni, zato je pomembno, da jih sproti počistite.

Psa boste odvrnili od uživanja svojih iztrebkov tudi, če boste razdelili dva velika dnevna obroka na več manjših. Saj velja, da manj časa kot pes preživi lačen ali se dolgočasi, manjša je možnost, da bo jedel lastne iztrebke.

 

Vir. Lifehacker

Prihaja čas dopustov: kam s psom?

Čas dopustov za nas pomeni sprostitev in zabavo, čas ko lahko vsaj za nekaj časa, potisnemo vse skrbi na stran. Pa dopust pomeni sprostitev tudi za našega psa?

To je odvisno od tega, kako samozavestnega psa imamo. V kolikor je naš pes vajen vožnje in jo tudi dobro prenaša, se dobro počuti v družbi tujih ljudi, se dobro sooča z novimi zvoki in vonjavami, ga lahko vzamemo s seboj na dopust. A ob tem se moramo zavedati, da bo kljub vsemu dopust v prvi vrsti treba prilagoditi našemu psu.

Izbira destinacije

Že ob načrtovanju poti je dobro izbrati destinacijo, ki vključuje dovolj naravnega okolja in je vsaj malo naklonjena, prijazna psom.

10 psom najbolj prijaznih držav na svetu

Pri tem ne pozabimo, da mora biti transport za psa varen in udoben!

Privajanje psa na vožnjo z avtom: 7 korakov

Pes v avtu – 7 pravil

Ob prihodu na našo destinacijo omogočimo psu spoznavanje z okolico, pustimo ga, da čimveč ovohava.

Poskrbimo, da se počuti varno

V kolikor se naš pes sooča z ločitveno tesnobo, ga nikakor ne puščamo samega. Psa nikoli ne silimo v situacije, ki so mu neprijetne (npr. gostilna, obisk mestnega središča ), temveč poskrbimo, da se bo vedno počutil varnega. V kolikor imamo mladička ali psa, ki smo ga pred kratkim posvojili, tovrstna potovanja prestavimo za vsaj nekaj mesecev!

Kdaj je pametno oditi na dopust brez psa?

V kolikor se pri psu soočamo z nezaželenimi vedenji ali smo v fazi učenja in vedno, kadar imamo psa z visoko stopnjo nesigurnosti. Dopust, kjer bo naš pes nenehno na preži pred vsemi strahovi (novi ljudje, gneča, zvoki, situacije, vožnja) medtem, ko mi ležimo na plaži ali v bližnjem lokalu srkamo pivo, je za našega psa pravzaprav kot obisk hiše strahov. Nenehno se mora soočati z novimi in novimi izzivi, ki mu povzročajo grozen stres.

Skrbniki psov pogosto zamenjajo “pridnost”, ko pes od vsega strahu v določenih situacijah dobesedno “zmrzne”. To ni odnos, ki bi si ga želeli graditi s svojim psom. V takih primerih je bistveno bolje, da za psa poiščemo dober hotel oz. varstvo in mu namesto dopusta omogočimo pravo sprostitev v naravi.

Vendar bodimo pozorni tudi na izbiro pravega hotela za pse. Tudi tam se lahko namreč naš pes hitro znajde v konfliktnih situacijah z ostalimi varovanci, posebej če varstvo zajema prosto “igro” na ograjenih površinah, brez nadzora. Priporočljivo je, da pasji hotel pred rezervacijo termina, obiščete sami in si v miru ogledate njihove prostore ter spoznate osebe, ki bodo preživele čas z vašim psom.

Pasje varstvo – od hotela do kavča

Kakšen je kakovosten pasji hotel?

Kaj pa mucki?

Z mačko na dopust: izkušnja iz prve roke

Kaj vse se moramo vprašati pred posvojitvijo ali nakupom psa?

Vsak prihod novega družinskega člana bi moral biti vnaprej premišljen in skrbno načrtovan. Vendar žal temu ni vedno tako. Rezultati tega se kažejo v (pre)polnih zavetiščih ter nenehnih novih oglasih o oddaji živali. 

Pred posvojitvijo se moramo vedno vprašati, kje bo žival bivala, ko bomo na dopustu, v primeru, da je ne vzamemo s sabo in ali smo pripravljeni na nepredvidene stroške veterinarske oskrbe, ki lahko znašajo tudi nekaj več stotakov.

Čeprav se nam v trenutni situaciji zdi marsikaj nemogoče, se moramo vseeno vsaj vprašati, kako bomo ukrepali v primeru selitve, ločitve od partnerja, bolezni…

Pred posvojitvijo ali nakupom psa je vsekakor dobro še enkrat razmisliti …

  1. Ali se vsi v gospodinjstvu strinjajo s prihodom novega družinskega člana?
  2. Ali imamo dovolj bivalnega prostora za to žival?
  3. Ali ji bomo lahko omogočili dovolj gibanja?
  4. Ali smo pripravljeni skrbeti zanjo 15-20 let, kolikor znaša njena naravna življenjska doba?
  5. Kam bomo dali žival v času dopusta ali če slučajno zbolimo?
  6. Kako bomo zagotovili, da naša žival ne bo moteča za okolico?
  7. Ali bomo zmogli vse stroške finančnega vzdrževanja živali?

Pri tem ne smemo pozabiti, da mora izbira družinskega prijatelja sovpadati z našim življenjskim stilom, izberemo ga na podlagi njegovega karakterja in vedenjskih značilnosti, šele nato na podlagi barve dlake ali prikupnosti.

Pasme

Kaj vse moramo zagotoviti oz omogočiti psu?

Vsak si želi, da živali živijo dolgo in kakovostn življenje, kar je mogoče le v primeru, da se psom zagotavlja nadzor na povodcu ali zavarovanem dvorišču s primerno visoko ograjo. Poskrbimo, da imajo kvalitetno in redno prehrano, kar preprečuje nadaljnje z zdravjem povezane posledice.

Poskrbimo pa tudi za redno in kvalitetno veterinarsko oskrbo, kar vključuje tudi redno cepljenje (proti steklini za pse) in kužnim boleznim po navodilih veterinarja. Pri tem ne pozabimo na preventivne preglede zlasti pri starejših psih!

Pes je družabno inteligentno bitje, ki za svoj kakovosten obstoj potrebuje družbo drugih ljudi in/ali psov ter ostalih živali. Po potrebi mu moramo omogočiti primerno socializacijo, predvsem pa ustrezno šolanje.

Pozor – orjaški dežen tudi živalim lahko povzroči hude opekline

Orjaški dežen je ena najnevarnejših rastlin pri nas – da jih je vse več, pričajo številne objave na družabnih omrežjih v času, ko cveti.

Ko zraste do svoje polne velikosti – okoli 3 m, ga verjetno ni tako težko prepoznati, vendar pa imamo po Sloveniji tudi ogromno njegovih manj nevarnih sorodnikov.

“Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je sorodnik pri nas avtohtone in nenevarne vrste navadni dežen (Heracleum sphondylium). Medtem ko domača vrsta ni strupena in je celo zdravilna (mladi listi so dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov, spodbuja prebavo, razkužuje, čistilno vpliva na ožilje, znižuje krvni tlak), je njen eksotični sorodnik zelo strupen,” pojasnjuje Klinika za male živali.

Hude opekline in slepota

Rastlinski sok orjaškega dežna vsebuje snovi, ki na koži, ko je ta izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo fotodermatitis.

Ko snov, furanokumarin, pride v stik s kožo, povzroči  spremembo  v kožnih celicah – fitofotodermatitis. To je stanje kože, pri katerem se koža ne more braniti pred sončnimi žarki. Kemična reakcija na koži se torej zgodi, če pride sok rastlin na kožo, kože ne speremo z vodo in milom čimprej oz najpozneje v 15 minutah – in je ne zaščitimo pred soncem (in to še dolgo po tem, ko soka ni več).

Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo boleči mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto.

“Opekline na koži rastlina lahko povzroči tudi pri živalih. Pri nas primeri sicer niso opisani, opisani pa so bili na Norveškem. Če opazimo, da je žival prišla v stik s to nevarno rastlino, ji pomagamo tako, da preprečimo izpostavitev soncu. Sok rastline odstranimo (operemo) s kože, pri tem pa se moramo sami zaščititi z rokavicami. Do reakcije na koži namreč pride, ko je koža izpostavljena soncu. Žival odpeljemo k veterinarju,” še povedo na Kliniki za male živali.

Pozoren pa velja biti tudi na druge rastline, ki vsebujejo to snov – še posebej, če jim je izpostavljen smrček – in na soncu.

8 toksičnih rastlin, ki so lahko usodne za pse

S psom v hribe: Obisk gorskih koč s psom?

Vse več ljudi obiskuje hribe in gore s psom. Trenutno so v gorah še zimske razmere, sezona pa se približuje, zato nas je zanimalo, kako je z obiskom gorskih koč s psom.

Gre za kakšno splošno pravilo/zakonodajo glede vstopa psov v gorske koče in planinske domove? Ali je to odvisno od posameznega društva, posamezne koče? Imajo dovoljen vstop oz. ali je možno, da kje kužki tudi prespijo?

Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje Gospodarske komisije, pravi, da se v Planinski zvezi Slovenije zavedajo, da je lahko hoja v hribe prijetnejša v spremstvu pasjega prijatelja: “Sami opažamo, da se je število psov v zadnjih letih tudi v gorskem svetu povečalo. A vedeti moramo, da je imeti psa lepo, hkrati pa je to velika odgovornost na strani lastnikov.”

Pozanimajmo se v naprej, da ne bo slabe volje

Ob večdnevnem obisku gora lastnikom psov predlagajo, da se pred obiskom koče pozanimajo, kakšne so možnosti za prenočevanje psa zunaj koče, da se lastnik lažje odloči, ali bo to sprejemljivo za njegovega psa. Zavedati se tudi morajo, da v hribih niso sami in da niso vsi ljudje ljubitelji psov ter so lahko za nekoga celo moteči.

Tudi Matjaž Šerkezi nam je v nedavnem intervjuju pojasnil, da se je najbolj pametno predhodno pozanimati pri posamezni koči, kako je z obiskom: “Kar se tiče planinskih koč, psi ne smejo v jedilne in spalne prostore oz. imajo posamezne koče posebne prostore za pse. To se je treba pozanimati vnaprej in je enako tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Slaba volja kasneje je pač potem stvar lastnika, ker se ni pozanimal.”

Pogovor z Matjažem Šerkezijem: S psom v hribe – da ali ne?

Hišni red: psov ni dovoljeno spuščati v planinske koče

V Sloveniji, kot pojasni Prašnikar, ni predpisa, ki bi določal možnosti oz. prepovedi vstopa psov v gostinske lokale: “Za planinske koče pod okriljem PZS je sprejet Hišni red, ki določa pravila ravnanja v planinski koči. V njem je jasno določeno, da psov ni dovoljeno spuščati v planinske koče.”

Ne glede na določilo se dopušča vstop za pse vodnike (slepih) in pse reševalce na akciji. “Z oskrbnikom se opcijsko lahko dogovorite, kakšna bi bila rešitev, primerna za oba. Večina koč psov, v skladu s Hišnim redom, ne dovoli v kočah. Nekateri pa dopuščajo to možnost za gostinski del, če ocenijo, da je pes socializiran in je malo gostov,” še pove.

Prenočevanje v pesjaku ob koči

Na PZS prejemajo vse več prošenj, da bi omogočali vstop psom v koče, tako glede vstopa v gostinski del kot glede možnosti nočitev s psom v kočah. Za možnost prenočevanja psov so nekatere koče uredile lične pesjake ob koči. “Prihajajo pa tudi pritožbe planincev, da so se psi zadrževali v jedilnici in slabšali higienske razmere v prostoru. Hkrati pa prejmemo tudi pohvale, da je zunanjost ob koči lepo urejena tudi za pse (posebna posoda za pitje in dostop do sveže vode itd.),” Prašnikar predstavi obe plati.