Heroji na štirih tačkah – 7 zgodb

Štirinožci so naši vsakdanji heroji že s tem, ko nam tako lepšajo in barvajo dneve. Toda nanje se lahko še kako zanesemo tudi v težkih preizkušnjah.

Nekaj zgodb, ki dokazujejo, kako brezpogojno so nam psi predani ….

Psička Abbie je rešila malega Benjamina – ko se je pričel dušiti v spanju je zbudila njegovo mamico.

Po tem, ko je bila vojaška psička Layka kar 4x ustreljena, je kljub bolečini napadla tistega, ki je napadal njenega skrbnika in za to prejela herojsko medaljo – po tem, ko je preživela sedemurno operacijo.

vir: nationalgeographic.com

Osemmesečni Geo je rešil fantka Charliea pred tem, da ga povozi tovornjak. Pri tem, ko je fantka vlekel stran, je tovornjak zadel njega.

Ko je pes vodnik Figo videl, da proti njegovemu slepemu skrbniku drvi avtobus, je skočil pred njega in prevzel večino trka nase.

Ženska je pit bulla rešila le nekaj dni pred evtanazijo in dejanje se ji je povrnilo že naslednji teden, ko je pes rešil njenega sina. Ta je sredi noči doživljal hudo dihalno stisko in kuža je tako dolgo budil lastnico, da se je zbudila in dojela, kaj se dogaja.

Štiriletna zlata prinašalka Kelsey je svojega skrbnika, ki je padel in si zlomil vrat ter v snegu ležal kar 24 ur, ves ta čas grela in lajala, da je priklicala pomoč.

Ko je lisica zagrabila štiriletno Angelis in jo skušala odvleči, sta družinska psa Callie in Abby hitro reagirala in odpodila divjo žival ter rešila svojo deklico.

 

vir: giggag.com

17 resničnih misli o psih

Psi – iskreni, ljubeznivi in nepokvarjeni, kot so, so odlično ‘orodje’ za lepe misli. Sedemnajst še kako resničnih:

 

  1. Njihova edina ‘napaka’ je, da imajo prekratko življenje. (Agnes Sligh Turnbull)

  2.  Bodi oseba, za katero tvoj pes misli, da si. (C.J.Frick)

  3. Če bi bil pol take osebe, kot je moj pes, bi bil dvakrat boljši človek, kot sem. (Charles Yu)

  4. Imeti psa prinaša veliko najsrečnejših dni v življenju, pa tudi enega najbolj žalostnega. (neznan)

  5. Dom je tam, kjer je moj pes. (neznan)

  6. Pes je edino bitje na zemlji, ki te ljubi bolj, kot ljubi samega sebe. (Josh Billings)

  7. Če bi bila prijaznost nagrajena z dolgim življenjem, bi nas pes vse preživel. (neznan)

  8. Ne glede na to, kako reven si, če imaš psa, si bogat. (Louis Sabin)

  9. Svet bi bil mnogo lepši, če bi vsi znali tako ljubiti, kot ljubijo psi. (M.K Clinton)

  10. Psi so naša vez do raja. (Milan Kundera)

  11. Nič ni bolj iskrenega na tem svetu, kot pasja ljubezen. (Mira Grant)

  12. Psi govorijo, toda samo tistim, ki jih znajo poslušati. (Orhan Pamuk)

  13. Psi niso naše celo življenje, toda naredijo naše življenje celo. (Roger Caras)

  14. Pes vedno najde človeka, ki ga potrebuje. (Thom Jones)

  15. Sreča je rezultat tihega pogovora med menoj in mojim psom. (neznan)

  16. Največji strah, ki ga pozna pes je strah, da njegovega človeka ne bo več nazaj. (Stanley Coren)

  17. Če v nebesih ni psov, potem želim iti, ko umrem, tja, kamor gredo psi. (Will Rogers)

Kako deluje pasji spomin?

Pasji spomin je v zadnjih letih vedno bolj raziskano področje in vedno več je znanega o tem, česa se pes spominja. Raziskave so pokazale, da psi sicer nimajo živih podob in spominov, imajo pa vtisnjenja dogodkov.

Primer vtisnjenja dogodka je mlad pes, ki vstopi v prostor z večjim predmetom sredi sobe. Najprej ga ovohava in raziskuje to čudo sveta, ki kar naenkrat oživi in spušča glasen zvok. Pes v paniki zbeži. Od tega trenutka dalje se bo pes bal sesalca v sobi. To ne bo spomin na sesalec, ampak vtisnjenje strahu v povezavi z glasnim zvokom in čudnim predmetom. Psi si tako stvari zapomnijo s pomočjo (zanje) dobrih ali slabih asociacij.

»Na primer obuvanje pohodnih čevljev pomeni sprehod, kar je za psa dobra novica in običajno zelo hitro pritečejo do nas. Marsikateri pes se ne mara prhati, zato se že ob zvoku tekoče vode skrije ali beži – slaba asociacija. Za razliko od ljudi, si psi ne zapomnijo celotne situacije, ampak povezavo, ki so jo naredili. Mi si na primer zapomnimo, da je bil zadnji sprehod neprijeten, ker je deževalo. Kuža pa si zapomnil, da je bil moker, in ker mu to ne ugaja, noče na sprehod, kadar dežuje,« s primeri obrazloži Neža Tesovnik iz vadbeno-izobraževalnega centra za lastnike psov Puppyland, ki hkrati doda, da se tudi iz kakšne slabe izkušnje lahko kdaj rodi kaj dobrega.

»Še danes se spomnim psičke, takrat 5 mesecev stare črne ruske terierke, ki se je med hojo po travnikih zaletela v pastirja. V istem trenutku, ko se je psička dotaknila pastirja, je njena lastnica panično zaklicala: »Pazi«! Psička si je dogodek tako zapomnila, da je od takrat naprej vedno, kadar je vodnica rekla »Pazi« obmirovala. Še danes, pri njenih štirih letih, je to beseda, na katero se odzove brezpogojno in jo je že večkrat obvarovala pred kakšno neljubo nesrečo.«

Za razliko od ljudi, si psi ne zapomnijo celotne situacije, ampak povezavo, ki so jo naredili.

Ali me pes prepozna?

Prav zagotovo se spomnite prvega dne, ko ste zagledali svojega kosmatinca. Kaj pa pes – se vas spomni tako, kot se vi spomnite njega? Skoraj zagotovo je odgovor ne, ampak to še ne pomeni, da se kuža ne spomni ničesar. Zadnje raziskave kažejo, da psi vsekakor imajo nekakšen spomin na določene dogodke v preteklosti, čeprav te iste raziskave kažejo tudi to, da ima takšen spomin zelo omejene možnosti. Leta 2016 so izvedli raziskavo v okviru projekta ‘Family dog project’ na univerzi v Budimpešti, kjer so ugotovili, da se psi spominjajo dogodkov, ki so jim priča, vendar, kot so pokazale raziskave, takšnega spomina ne obdržijo zelo dolgo. Najverjetneje se pes ne spominja prvega srečanja z vami tako, kot se ga spominjate vi, vedo pa, kdo ste in da ste mu bili všeč. Vonj ima tukaj zelo veliko moč pri prepoznavanju. Spomnite se kakšnega ganljivega video posnetka, kakšna je reakcija psa po tem, ko ga z lastnikom ponovno združijo po mesecih ali letih ločitve. Pes najprej previdno pristopa k na videz neznani osebi, ko pride bližje in ga ovoha, začne noro mahati z repom. To je trenutek, ko se pes spomni, kdo pravzaprav stoji pred njim.

Najverjetneje se pes ne spominja prvega srečanja z vami tako, kot se ga spominjate vi, vedo pa, kdo ste in da ste mu bili všeč.

Ali me bo pes pozabil?

Nikar ne skrbite, pes vas ne bo pozabil. Res je, da se mogoče ne bo spominjal prav vsakega trenutka, ki ga je preživel z vami, ali vseh izkušenj obdobja, ko je bil še mladiček, ampak se bo mogoče spominjal vašega odhoda iz hiše in nato vaše vrnitve nazaj. Veselje ob vašem prihodu in radost, ko srečate vašega pasjega prijatelja, kažeta na to, da se pes nenehno spominja dogodkov iz vašega skupnega življenja.

5 ravnanj, ki psa prizadenejo, ne da bi se tega sploh zavedali

Če bi skrbniki svojega psa bolje razumeli, bi bil njun odnos lepši in bolj pozitiven. Na žalost velikokrat temu ni tako.

5 pogostih napak, ki jih delamo pasji skrbniki:

  • Kričanje na psa ali kaznovanje, če se polula v stanovanju

Sem in tja se pač zgodi, da se pes polula v stanovanju. Če skrbnik v tem primeru kriči nanj ali uvede celo kakšne bolj drastične ukrepe, s tem psa ne bo navadil na to, da se ne lula po stanovanju, temveč ga bo le prizadel in navdal s strahom.

  • Pes nima dovolj igre

Nekaj je, da psa sem in tja med našimi opravili pobožamo in pocrkljamo, nekaj drugega pa je, da se mu posvetimo in se z njim zares igramo. Ne glede na to, kako zaposleno je življenje skrbnika, pes nujno potrebuje, da si vsak dan vzamemo čas zanj in za igro.

  • Pes je kaznovan, ker ga je strah

Ko pes prične kazati znake, da se v določeni situaciji ne počuti lagodno, ga mora skrbnik tiho in mirno iz te situacije odstraniti. Kričanje in pretirana ukazovalnost bosta le še stopnjevala situacijo. Strah pri psih je pogosto razumljen kot agresija. Če psu, ki ga je strah, skrbnik ne ponudi varnega in mirnega ‘zavetja’, mu bo pes sčasoma prenehal zaupati.

  • Nedoslednost

Ne glede na to, ali imamo postavljeno eno pravilo ali petdeset –treba se jih je držati. Če pes ne sme biti na kavču, naj to velja tudi takrat, ko se sicer na njem crklja vsa družina. Sicer psu ne bo jasno, zakaj je en dan kavč prepovedano, drugič pa dovoljeno območje.

  • Ločitev

Dejanje, ki bo psa prizadelo bolj kot karkoli drugega, je ločitev od družine. Situacije, ko pes ne sme biti v družbi družine, pač pa v drugem prostoru ali celo zunaj, so za psa velikokrat težke.  Mi smo cel njegov svet in kaj mu še preostane, če ga izolirano?

Razumeti psa pomeni razumeti sebe

Od psov se lahko marsičesa naučimo tudi o sebi oz. o ljudeh, saj smo nenazadnje le del živih bitij na našem planetu, ravnanja in ‘razmišljanja’ še zlasti visoko razvitih sesalcev pa so zelo podobna našim, človeškim.

Pes je bitje, ki vedno kaže svoje pravo razpoloženje, hlinjenje in pretvarjanje v človeškem smislu mu je tuje. Ne mara ljudi, ki oddajajo negativno energijo in jim to tudi pokaže. Po drugi strani pa z ljubeznivostjo in naklonjenostjo sporoča tudi, da so mu všeč ljudje, ki oddajajo pozitivna čustva. Izogiba se ljudem z nervoznimi kretnjami, prav tako ne prenese oz. ne zna razumeti nedoslednosti in nepredvidljivosti. Vse, česar ne marajo psi, ponavadi tudi nam ljudem ni všeč, le da se tega ne zavedamo, ampak ponavadi le čutimo – eni bolj, drugi manj.

Pes je mojster sporazumevanja s pomočjo energije, saj jo zelo tankočutno zaznava in se nanjo odziva, ljudem pa je postal takšen način sporazumevanja bolj ali manj tuj in se ga premalo zavedamo ali pa se ga sploh ne. Pes lahko torej s pomočjo energije, ki jo oddajamo ljudje, zaznava naše razpoloženje in se temu primerno odziva.

(Jože Vidic v knjigi Pes, nov družinski član)

 

Položaj spanja: kako spi vaš pes in kaj to pomeni?

Položaj spanja pri psu nam pove ogromno. Razkriva osebnost psa, njegovo razpoloženje in seveda, kako se pes v tistem trenutku počuti.

Kaj torej pomenijo denimo spanje na boku, hrbtu ali trebuščku?

Spanje na boku

Pes, ki spi na boku, ima izpostavljene vitalne organe, kar pomeni, da se počuti varno in udobno. Psi, ki najraje spijo v tem položaju, so običajno nezahtevni in sproščeni karakterji, ki zaupajo svojim lastnikom. Toda če spijo kje na novo ali obkroženi z ljudmi, ki jih ne poznajo, velikokrat spremenijo položaj spanja.

Spanje v klopčiču

Položaj, pri katerem je pes zvit v klobčič, z nosom pri repu, je položaj spanja, ki ga zavzemajo divje živali. Ta položaj varuje vitalne organe, pomaga ohranjati toploto in omogoča, da se žival zelo hitro dvigne. Čeprav bi iz tega sklepali, da se pes, ki spi na boku, počuti nesproščeno, to lahko drži, ni pa nujno. Gre za pogost položaj pozimi in jeseni, ko je hladneje – to velja za pse, ki živijo na prostem. Za pse, ki tako najraje spijo v toplem stanovanju, pa velja, da so nežni, ljubeči in nekomplicirani.

Spanje na trebuhu

Položaj, imenovan tudi ‘Superman’ – spanje na trebuhu, z vsemi štirimi od sebe omogoča psu, da je v trenutku nazaj na nogah. Velikokrat je ta položaj viden pri psih, ki potrebujejo pogost spanec, toda prav tako so radi pripravljeni na takojšen odziv in igro. V tem položaju spijo zelo energični psi, ki ne bodo zamudili enega samega trenutka ‘akcije’ ter tisti, ki jih je lahko motivirati.

Spanje z izpostavljenim trebuščkom, s tačkami v zrak

Spanje z izpostavljenim trebuščkom pomaga psu pri ohlajanju, zato ga pogosto vidimo v poletnih mesecih. Okrog trebuščka je kožuh tanjši in če pes ta področja izpostavlja, se na ta način hladi. Prav tako pa ta pozicija kaže na to, da je pes zelo sproščen, saj ima izpostavljene najbolj ranljive dele telesa, hkrati pa se iz tega položaja težko hitro pobere. V tem položaju denimo v divjini volki nikoli ne spijo.

 

Koga v družini ima kuža najbolj rad?

Vsak v hiši se ponavadi trudi, da bi ga imel kuža najbolj rad, kar pa ni lahko doseči, saj pasje ljubezni ni mogoče pridobiti kot denimo, človeške.

Še zlasti na začetku se bo skušal vsak družinski član novemu psičku na različne načine kar najbolj prikupiti, tudi s popuščanjem.

Rezultat tega je, da bo pes svoje dvonožne družinske člane po svojih kriterijih ‘popredalčkal’, saj bo s svojim izjemnim notranjim občutkom hitro dognal, s kom lahko manipulira in prestopa mejo dovoljenega in koga mora ubogati.

Načeloma ima (pri skrbni družini) pes rad vse družinske člane, vsakega po svoje in seveda, po pasje. Nekoga ima najbolj rad pri igri, drugi mu je všeč, ker mu pripravlja hrano, tretjega pa zato, ker ga redno pelje na sprehod. Psu pa nedvomno ne bodo všeč preveč vsiljivi, grobi in nepredvidljivi družinski člani. Odraščajoči organizem potrebuje stabilnega človeka, ki mu bo lahko zaupal in pri katerem bo natančno vedel, kako se bo odzval na njegova dejanja.

Psu pa nedvomno ne bodo všeč preveč vsiljivi, grobi in nepredvidljivi družinski člani.

Raziskave vedenja psov kažejo, da ima pes najbolj rad tistega, ki ga vodi na sprehod in se z njim ukvarja. Na drugi strani pa druge raziskave govorijo, da pes najbolj ‘ceni’ aktivno, njemu posvečeno igro in da pol ure sprehoda za psa ni isto kot pol ure intenzivne igre – pes se bo raje zategel k tistemu, ki se z njim intenzivno igra.

Če verjamete, da niste najljubša oseba vašega psa in bi to radi postali, je najboljši nasvet torej tak: psa hranite, ga peljite na sprehod in se nato z njim še aktivno poigrajte, vsaj pol ure na dan, ko ste tam samo vi in vaš pes.

TEST: Ali vas pes nadzira, in kako ukrepati

Zelo pozitivno je, če smo s svojim psom lepo povezani in v prijetnem sožitju. Bolj ali manj neprijetno pa je, če nas pes stalno ”nadzoruje” in je kot kakšen zoprn zalezovalec stalno za nami.

Pasje nadlegovanje, ko pes spremlja prav vsak naš korak, se razvije postopoma. Običajno zaradi navdušenja nad psom tega ne znamo pravočasno zaustaviti, slej ko prej pa se zgodi, da pes več ne dovoli, da se skrbniku kdorkoli približa, pes svojega skrbnika precej agresivno ‘varuje’. Če ne prej, je takrat čas, da ukrepamo.

TEST: Za začetek ugotovimo, ali nas pes nadzoruje

  • Vedno se uleže tako, da je v naši neposredni bližini oz. na mestu, kjer ima dober pregled nad tem, kar počnemo.
  • Takoj, ko vstanemo postane pozoren in gre z nami.
  • Nikoli nas ne spusti z oči. Skuša nas spremljati tudi na stranišče in v kopalnico. Če ga pustimo pred vrati, dela kraval.
  • Če se z nekom pogovarjamo, se vsili in skuša biti vmes.
  • Če pobožamo drugega psa, hlastne proti njemu ali ga skuša celo napasti.
  • Če gremo zdoma, je nemiren, bevska, dela škodo v hiši.
  • Na sprehodu nas prične dregati s smrčkom, če ugotovi, da se mu ne posvečamo dovolj.

Če ste na več kot 3 točke odgovorili z ‘da’, je vaš pes na najboljši poti, da postane vaš ‘nadzornik’ oz. nadlegovalec. Čas je, da pričnete ukrepati.

Do stanja, ko prične pes ‘nadzirati’ svojega človeka, ne pride iz danes na jutri. Zato tega tudi ne moremo odpraviti na kratko. Da pri psu odpravimo njegovo ‘zasvojenost’ s skrbnikom, potrebujemo veliko časa, potrpljenja in doslednosti.

Kako ukrepati?

Psu določimo nekaj prostorov v hiši ali stanovanju, kjer bo moral mirovati. Tukaj mu uredimo preprosto ležišče, kjer bo počival in kjer mu bo všeč. Primerni so kakšni koti, kjer pes ne bo imel nadzora nad celotnim dogajanjem v hiši, vseeno pa naj bo blizu svojemu človeku. Ni treba takih kotičkov urediti v vsaki sobi.

Ko smo to uredili, pričnemo z vadbo. Psa odpeljemo na prostor za mirovanje, pri tem uporabimo povelje ‘prostor’ in ga pohvalimo. Preprečiti mu moramo vsak poskus, da bi šel za nami. Na začetku se od ležišča ne odmaknemo preveč, tam pa naj pes leži le kratek čas. Postopoma povečujemo oddaljenost od njega in tudi čas ležanja.

Da bo šel pes raje na svoj prostor, lahko nanj položimo kakšen priboljšek. Na tem prostoru psa ne sme nihče obremenjevati. Pomembno je še, da ga z ležišča nikoli ne kličemo, ampak vedno pridemo do njega, ga pohvalimo in mu nato poveljujemo, da lahko gre. Rečemo na primer ‘pridi’. Tako bomo psa navadili, da bo mirno ležal in ne bo stalno napet, ko ga bomo poklicali.

Ukrepi ne bodo delovali takoj, dolgoročno pa zagotovo!

Če se bo zgodilo, da bo pes ležal na svojem ležišču in nas spremljal le z očmi, smo naredili že veliko. Še večji napredek bo, ko bo na svojem ležišču zaspal, kar pomeni, da je umirjen in povsem zadovoljen, če ni v naši neposredni bližini.

Postopoma bomo ugotovili, da nam je začel zaupati, da nas ni treba stalno nadzirati. Tako on, kot mi, se bomo počutili mnogo bolje.

Pasje življenje v večstanovanjski stavbi

Mislim, da v Sloveniji skoraj ni stolpnice ali večstanovanjske hiše, kjer ne bi bilo vsaj nekaj psov, ki živijo v stanovanju skupaj s svojimi ljudmi. V določeni meri živijo ti štirinožci tudi s svojimi sostanovalci.

Vsakega takšnega psa pa je treba (v vsakem vremenu) najmanj trikrat na dan peljati na opravljanje fiziološke potrebe. Pes hodi po stopnicah oz. se pelje v dvigalu, gre po hodniku … Sostanovalcem povzročajo največ slabe volje skrbniki, ki za svojim psom ne pobirajo iztrebkov in seveda takšni z nevzgojenimi ali celo napadalnimi psi.

Za stolpnico svetujem manjše in bolj umirjene pasme

Sam ljudem, ki se odločajo za psa in živijo v večstanovanjski hiši, vedno svetujem, naj si omislijo manjšega, umirjenega psa, ki ga ne bo težko vzgojiti. Zakaj umirjenega? Predvsem zato, ker bomo takšnega psa lažje naučili, da ne bo lajal oz. celo tulil, ko bo ostal sam doma, da s svojim vedenjem na kakšen drug način ne bo vznemirjal ljudi … Žal veliko ljudi tega ne upošteva, sostanovalci pa se pritožujejo, ker morajo poslušati lajanje takšnega psa. Kakšne dobre zvočne izolacije v sodobnih blokih pač ni. Prav je tudi, da si omislimo psa, ki zaradi svoje zunanjosti in pripadnosti določeni pasmi pri sostanovalcih ne bo povzročal nelagodja ali celo strahu.

O dveh psih v četrtem nadstropju

Moji prijatelji z dvema psoma živijo v četrtem nadstropju večstanovanjske hiše. Vsakič, ko zapustijo dvigalo, z za to pripravljeno krpo očistijo notranjos dvigala. Hkrati uporabljajo tudi pršilo, da v njem ne bi bilo vonja po psih, ki še posebej moti starejšo sosedo, ki živi v istem nadstropju. Vedno poskrbijo tudi, da psom pred vstopom v hišo očistijo tačke, po potrebo obrišejo kožuh. In da sploh ne govorim o tem, da svojima štirinožcema ne pustijo opravljati potrebe na zelenici in da za njima skrbno pobirajo iztrebke.

Umirjenega psa bomo lažje naučili, da ne bo lajal oz. celo tulil, ko bo ostal sam doma, da s svojim vedenjem na kakšen drug način ne bo vznemirjal ljudi …

Veliko ljudi je mnenja, da psi ne sodijo v stoplnico. Ne zgolj zaradi neprijetnosti, ki jih povzročajo drugim stanovalcem, ampak tudi zato, ker naj bi bila to oblika mučenja, saj naj bi se psi bolje počutili, če bi živeli v naravi ali na prostem. Ne upoštevajo pač, da so se psi v tisočletjih sožitja prilagodili na življenje s svojimi ljudmi in na naš način življenja. Izvrstno se počutijo v hiši in radi živijo skupaj z nami. Veliko srečnejši so kot njihovi vrstniki, ki živijo predvsem v pesjaku, ograjenem vrtu ali celo na verigi.

Jože Vidic, dr. vet. med (objavljeno v reviji Moj pes)

10 fotografij mladičkov – in kakšni so danes

Kaj je boljšega, kot fotografirati naše kosmatince? No, morda se je res bolje z njimi zabavati in igrati, toda fotografije so čez čas vredne vsega truda, ki smo ga posvetili temu, da bi bil pes vsaj eno sekundo pri miru.

Lepša in bolj ganljiva od fotografije našega psa je lahko le še njegova fotografija, ko je bil mladiček, kajne? Zanimivo je opazovati fotografije psa skozi leta, njegov videz se spreminja, a pogled, način ležanja ali katera druga njegova lastnost ostaja nespremenjena. Nespremenjeno ostaja tudi dejstvo, da je pes očarljiv v vsakem obdobju. Zanimivo je pogledati fotografije, ki so jih delili nekateri pasji navdušenci …

 

www.mymodernmet.com/ foto: jimmyberro
www.mymodernmet.com/ foto: singhsamantha
www.mymodernmet.com/ foto:christophermm
www.mymodernmet.com/ foto: smiffy86
www.mymodernmet.com/ foto: CuteOverload
www.mymodernmet.com/BeleagueredCastle
www.mymodernmet.com/ foto: GrimSleaper
www.mymodernmet.com/foto: Imgur
www.mymodernmet.com/foto: JerrysUnclePecos
www.mymodernmet.com/foto: ryukandl