Skrb za hrčka od A do Ž

Skrb za hrčka se začne že pri nakupu živalce. Izberemo si hrčka, ki ima bistre, sijoče oči in suh kožušček. Ker hrčki večji del dneva prespijo, je dobra ideja, če ga kupujemo zvečer. Hrčki so precej plašne živali, zato naj vas to ne odvrne. Sčasoma se navadijo na svoje ljudi in niso več tako plašni.

V naših trgovinah večinoma najdemo dva tipa hrčkov. Najpogostejši so zlati ali sirijski hrčki, ki so enkrat večji od pritlikavih vrst. Izvorno imajo zlati hrčki sicer kožušček zlate barve, z dolgoletno vzrejo pa smo prišli do raznolikih barvnih odtenkov. Zlati hrčki so samotarji, zato tudi v kletko namestimo enega. Če bomo želeli imeti par, bo med njima sčasoma zelo verjetno prišlo do prepira.

Naslednji tip hrčkov, ki je vedno bolj priljubljen, pa so pritlikavi hrčki. Teh je dejansko več vrst: poznamo namreč ruskega hrčka, kitajskega hrčka in roborovskega hrčka. Ti so precej manjši od zlatega in so si med seboj podobni. Po navadi so rjave ali sive barve, s temno obarvano progo, ki poteka vzdolž hrbtenice. To so najbolj družabne vrste hrčkov in jih imamo doma v paru, vendar istega spola, da nimamo mladičkov.

Pomembno je, da hrčku, ko ga prinesemo v svoj dom, omogočimo miren počitek in privajanje na novo okolje ter ljudi. Preveč dražljajev mu lahko povzroči stres. Počasno in postopno privajanje na svoje ljudi in okolico mu bo omogočilo lažjo prilagoditev na novo bivalno okolje.

Kletka za hrčka

Za hrčka hitro najdemo ustrezno domovanje. Po trgovinah imamo na voljo več različnih vrst kletk, sicer pa kletke za hrčke tudi niso drage.

Najpogostejša vrsta kletke za hrčke je žičnata, tj. žičnato ohišje na plastičnem dnu. Žičnati okvir se mora ločiti od plastičnega dna, koristno pa je tudi, če žičnato ogrodje sega do dna plastičnega pladnja. Kletka mora imeti vratca, ki so dovolj velika, da lahko v kletko sežemo z roko, primemo hrčka in ga vzamemo iz kletke. Paziti moramo tudi, da so razmiki med žicami dovolj majhni, da nam skoznje hrček ne pobegne. Takšne kletke so za hrčke najbolj primerne in tudi najcenejše.

Odločimo se lahko tudi za stekleno posodo, ki so namenjene za akvarije. V takšni kletki lahko hrčka bolj nemoteno opazujemo, ohranjamo stalno temperaturo, okoli nje pa je tudi po navadi manj nesnage, ki bi jo hrček sicer zmetal iz kletke. Moramo pa si tudi omisliti čvrst pokrov, ki ga hrček ne bo mogel dvigniti.

Tretja možnost so kletke z obilico plastičnih cevi. Ta je sicer najdražja in jo je najtežje čistiti. Njena prednost pa je, da hrček z njo pridobi bivalno okolje, ki je najbolj podobno njegovemu naravnemu okolju.

Oprema v kletki

Seveda kletka potrebuje nekaj opreme. Kolo za teanje je odličen pripomoček, kjer se bo hrček razmigaval. Nujna je tudi posodica za vodo; najboljše takšna, ki se obesi. Pomembno je samo, da jo hrček doseže. Pomemben je tudi nastil. Med najbolj pogostimi nastili je žagovina, vedno bolj priljubljen pa je tudi tisti iz lanu, ki se ne praši in ne povzroča alergij. Nujna oprema je še posodica za hrano, ki naj bo robustna in tako težka, da je hrček ne prevrne. Potem pa kletko po volji opremimo še z igračkami, tunelčki in skrivališči.

V vsakem primeru je treba bivališče hrčka čistiti vsaj enkrat tedensko. Takrat v celoti zamenjamo nastil, morebitne madeže urina in iztrebkov pa umijemo z milom in temeljito oplaknemo z vodo.

Prehrana hrčka

Na voljo imamo več že pripravljenih mešanic za hrčke. Te po navadi vsebujejo različna semena, pelete in druge sestavine, pomembne za zdravje hrčka. Hrano mu lahko popestrimo z manjšimi količinami jabolk, korenčka, solate, grozdja, zelene, peteršilja, regrata in drugim sadjem ali zelenjavo. Pomembno je, da je tega malo, da hrčku ne povzročimo prebavnih težav. Hrčku vsak dan zamenjamo hrano in vodo.

Igra in razgibavanje

Hrčki potrebujejo dovolj razgibavanja. Za to potrebo po navadi zadošča tekalno kolo. Mnogo ljudi se odloči, da bodo v kletko postavili tudi kakšne tunele in labirinte, s katerimi učinkovitejše preprečujemo, da bi bilo hrčku dolgčas.

Nega in rokovanje s hrčkom

Hrčki načeloma ne potrebujejo posebne nege. Poskrbeli bodo sami zase. Če ima hrček zamazan kožušček, je to lahko znak bolezni. Takrat je koristno, da se posvetujemo z veterinarjem, ki se ukvarja s hrčki.

Kadar želimo hrčka prijeti v roko, to vedno naredimo počasi. Vedno ga prijemamo nežno, z obema rokama. Bolj, kot je hrček miren, lažje ga primemo. Sčasoma se marsikateri hrček navadi, da sam zleze v ponujeno dlan.

Boštjan Vidic, dr. vet. med.