Če iščete psa s specifično osebnostjo, vam bo njegova pasma povedala manj kot okolje, v katerem je vzgojen, kaže nova študija.
Raziskovalci na Univerzi v Massachusettsu Chan Medical School, Broad Institute of MIT in Univerzi Harvard ter Darwin’s Ark Foundation so ugotovili, da pasma psa ni splošen pokazatelj osebnosti psa.
PREBERITE TUDI: NASVETI ZA PRAVILNO PREHRANO PASJEGA MLADIČA
Promocijsko sporočilo
Večina tega, kar vemo o vedenju psa, temelji na anekdotnih dokazih in stereotipih. Toda študija je raziskala pasjo genetiko, zaporedje DNK 2.155 psov in anketiranje lastnikov 18.385 psov.
Raziskovalci so ugotovili, da je vedenje mogoče predvideti le pri 9 odstotkih pasem. »Kako je videti pes, vam v resnici ne bo povedalo, kako se pes obnaša,« je dejala Marjie Alonso, ena od avtoric študije.
Več o pasmah:
Izvor udomačenega psa
Preden so bili psi psi, kot jih poznamo danes, so bili volkovi. Volkovi so se skozi tisočletja spremenili v pse in so jih ljudje začeli vzrejati šele v zadnjih nekaj sto letih. Kathryn Lord, ki je prav tako sodelovala pri študiji, pravi, da psi izvirajo iz volkov, ki so preživeli v zgodnjih letih človeške civilizacije s prehranjevanjem z odpadki, ki so jih ustvarili ljudje.
Ko so volkovi/psi začeli živeti bližje ljudem in z njimi, so ljudje kmalu spoznali, da so psi lahko zelo koristni, na primer za lajanje na plenilce ali v čredo ovac. »Ljudje so morda začeli nekakšen izbirni postopek, ta pes opravlja odlično delo, zato mu bom dal več hrane,« pravi Lordova. Ta pes je potem bolj verjetno preživel, se razmnožil in prenesel svoje lastnosti na novo generacijo.
Dednost: geni igrajo vlogo
Sodobna vzreja se osredotoča na videz pasme, pišejo raziskovalci. Obnašanje psa medtem izvira iz tisočletja prilagajanja psov svojemu okolju in ljudem okoli njih.
Nekatere lastnosti značaja, kot sta odzivnost na ukaze ali nagnjenost k lajanju, je mogoče povezati s pasmo, vendar je težko natančno povezati lastnosti, kot je agresija, s pasmo. Raziskovalci pravijo, da je agresija bolj povezana z okoljem, v katerem je pes vzgojen, kot pa z njegovimi geni.
»Čeprav je malo verjetno, da boste kdaj našli nemško dogo velikosti čivave ali čivavo tako veliko, kot je nemška doga, boste morda našli čivave, ki se obnašajo, kot nemške doge in obratno,« je dejala Elinor Karlsson, soavtorica študije.
Zakonska prepoved določenih pasem
Obstajajo zakoni, ki ljudem prepovedujejo posedovanje določenih pasem psov in drugi zakoni, ki lastnikom stereotipno nevarnih psov nalagajo višje zavarovalne premije.
ZDA imajo številne mestne in državne zakone, ki ljudem prepovedujejo lastništvo določenih pasem. Nemčija pa prepoveduje vstop v državo štirim pasmam terierjev: bulterier, pit bul terier, ameriški Staffordshire terier in Staffordshire bulterier. Karlssonova na podlagi njihove raziskave pravi, da zakonodaja, specifična za pasmo, ni smiselna. Morda pa obstajajo tudi drugi razlogi za zakonodajo o vzreji.
»V bistvu gre za parjenje v sorodstvu,« je dejala Karlssonova. »Zmanjšuje količine raznovrstnosti v populaciji, da bi iz tega dobili nekaj, kar želite. In to večinoma ni zdravo. Manj raznolikosti imate v populaciji, bolj verjetno je, da bodo psi zboleli za genetskimi boleznimi.«
Bolezni mogoče “ujeti” v pasmo na enak način kot vedenja
»Če ustvarite pasmo z osmimi psi in je eden od teh psov podedoval nekaj od svojih staršev, zaradi česar obstaja zelo veliko tveganje za razvoj raka, je to eden od osmih psov,« je dejala Karlssonova. »Ko število psov vaše pasme naraste na 100.000 psov, ima morda še vedno eden od osmih psov tveganje za razvoj raka in potem imate v svoji pasmi težavo z rakom.«
Vir: po Bankok Post
