Rusky toy – samozavestni malček, ki osvoji srce

Foto: osebni arhiv Teje Bizjak
Kako dobro poznate ruske avtohtone pasme psov? Med njimi je zagotovo najmanjši ruski toy, ki so ga prvotno uporabljali kot čuvaje in lovce na podgane, zelo priljubljen pa je bil med ruskimi plemiči.

Pasma je med leti 1920 in 1950 skoraj izumrla, zato so začeli z načrtno vzrejo, predstavniki pasme pa danes veljajo za zveste spremljevalce in odlične življenjske sopotnike. Tega malega in prikupnega psa, ki pa se svoje majhnosti sploh ne zaveda, nam je predstavila vzrediteljica Teja Bizjak iz Ljubljane.

Kot smo že omenili, je domovina teh psov Rusija, kjer so pasmo vzgojili iz angleškega toy terierja. Eno najmanjših pasem psov na svetu v Rusiji sicer poznajo že dlje časa, izven domovine pa so tega inteligentnega, zaupljivega, zelo živahnega, prijaznega, samozavestnega, poslušnega, učljivega, aktivnega, radovednega, energičnega in nadvse samozavestnega psa spoznali šele po letu 1990. Pasma je bila sicer uradno priznana leta 1996, uradni standard pa je pogojno priznan od leta 2006. Decembra 2017 je pasmo uradno priznala tudi Mednarodna kinološka zveza (FCI). In kako boste prepoznali tipičnega ruskega toyja? V višino predstavniki te pasme merijo med 20 do 28 centimetrov in tehtajo med 1,3 in 2,7 kilograma. Telo ruskega toyja je čvrsto grajeno, elegantno, noge in vrat so dolgi, glava in gobec majhna, oči velike. Predstavniki te pasme so lahko kratkodlaki ali dolgodlaki. Kot zanimivost naj omenimo, da se lahko v istem leglu pojavijo mladiči s kratko in dolgo dlako. Barva dlake je, ne glede na dolžino, lahko črno rjava, svetlo do temno rdeča ali peščena. Dovoljena je manjša bela lisa na prsih in nogah. Pogojno dovoljene so še črna, rjava in modra barva, a ta ni dovoljena po celem telesu. Nega pri kratkodlakih psih ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje in občasno brisanje z vlažno krpo, medtem ko je treba pri dolgodlakih predstavnikih pasme dlako krtačiti dnevno. V mrzlih mesecih mora imeti ruski toy oblečen plašček.

Če pade iz roke, si lahko hitro polomi kosti

»Po naravi je ruski toy zelo inteligenten, zaupljiv, prijazen, samozavesten, poslušen, učljiv in radoveden, odlikuje ga tudi velika samozavest. Zaradi teh lastnosti je čudovit hišni ljubljenček. Je namreč pes, ki ni ne prestrašen in ne agresiven. Medse ti psi radi sprejmejo druge ljudi, živali in otroke. Večjo težavo zanje predstavljajo otroci, ki niso vešci pravilnega ravnanja z majhnimi psi. Če jim padejo iz roke, si lahko zaradi svoje majhnosti namreč hitro polomijo kosti,« poudarja vzrediteljica Teja Bizjak, ki hkrati priznava, da so se za pasmo odločili, ker so njeni predstavniki majhni in jih lahko povsod vzamejo s seboj. »Težko bi izpostavila, kaj mi je pri njih najbolj všeč. Všeč mi je vse. So enkratni življenjski sopotniki oziroma družni psi v pravem pomenu besede,« dodaja. Na vprašanje, kakšen mora biti najbolj primeren lastnik za to pasmo, pa odgovarja: »Tako kot za vse ostale pasme tudi za ruskega toyja velja, da mora biti njegov lastnik odločen, dosleden in prijazen, hkrati pa psa vzgaja s pozitivno stimulacijo. Na lastnika in družinske člane je pasma zelo navezana. Naj omenim še, da ruski toy potrebuje redne sprehode in da je primeren izključno za življenje v hiši ali stanovanju«.

Kljub krhkemu videzu ima trdno zdravje

Kot izpostavlja sogovornica, je treba socializaciji psa od vsega začetka nameniti dovolj časa. »Sama delam po metodi, ki je zelo učinkovita, zato so mladički super. Ustrezna socializacija zahteva korak za korakom; če so ti pravilni, bo tudi končni rezultat odličen,« je prepričana sogovornica. Med kinološkimi športi, v katerem se utegne pasma najbolj izkazati, še posebej izpostavlja agility. »Kar nekaj mojih prijateljev s svojimi ruskimi toyji v tej kinološki disciplini dosega odlične rezultate. Seveda si je treba pri vseh predstavnikih pasme vzeti čas za sprehod, saj ruski toy potrebuje dolg sprehod vsak dan,« poudarja. Naj ob tem omenimo, da ti psi ne marajo biti predolgo sami in potrebujejo gibanje. »Če tega ni, se pri ruskih toyjih lahko pojavi uničujoče vedenje,« priznava Bizjakova.

Čeprav je ruski toy morda videti krhko, pa ima pasma po besedah sogovornice trdno zdravje. »Pred nakupom mladiča se je treba dobro pozanimati o opravljenih zdravstvenih testih staršev, predvsem o pogačici in testu oči,« svetuje. Nega psov po navedbah vzrediteljice in poznavalke pasme ni zahtevna, je pa treba ustrezno poskrbeti za zobovje, ščetkanje in striženje krempljev. Pri Bizjakovih ruske toyje kopajo po potrebi. Pričakovana življenjska doba teh prikupnih psov je med 12 in 13 let. In še to: ruski toy ima velikokrat sindrom velikega psa, kar pomeni, da se svoje telesne majhnosti sploh ne zaveda. Zato je včasih kar preveč pogumen v odnosu do drugih, občutno večjih živali, zato naj bo v takšnih primerih lastnik dovolj pazljiv, da ne pride do neljubih incidentov.

Katja Željan