Sposobnost učenja je tesno povezana s podedovanimi značilnostmi

Sposobnost učenja psov, kot si jo na splošno predstavljamo ljudje, ni neodvisna lastnost, ampak je tesno povezana tudi z drugimi vedenjskimi značilnostmi; v veliki meri s tistimi, ki so jih psi podedovali od svojih prednikov.

Pse lahko učimo hitreje in veliko bolj učinkovito, če razumemo, kako doživljajo svet okoli sebe in kako se učijo po naravni poti.

Številne raziskave, opravljene na obsežnih vzorcih psov številnih pasem, razkrivajo precejšnje razlike v vedenjskih profilih različnih pasem psov.

Ena od raziskav je na vzorcu 5733 psov 98 pasem po ocenah skrbnikov ovrednotila njihovo zadržanost, psihološko trdnost, dovzetnost za urjenje in odnos do drugih psov in pse s podobno intenzivostjo teh vedenj razvrstila v iste skupine. Največje razlike med pasmami so se pokazale pri učljivosti psov. Izkazalo se je tudi, da se izsledki te raziskave včasih močno razlikujejo od opisov značaja in temperamenta v uradnih pasemskih standardih.
Od kod razlike?

Če nas v rezultatih raziskave zanima samo to, kako dovzetni so psi za učenje, druge opazovane značilnosti pa pustimo ob strani, razberemo naslednje:

  • Med pse, ki radi sodelujejo z ljudmi in so zelo dovzetni za urjenje, so se uvrstili številni ovčarski psi in lovski psi, kot so ptičarji, kodri in prinašalci. Vsem je skupno to, da so od nekdaj delovali v območju vodnikovega vidnega polja in sledili njegovim navodilom. Tudi danes ti psi navdušeno sodelujejo z vodnikom. Ker so tudi izjemno bistri, domiselni, osredotočeni, zelo čuječi in aktivni, se z lahkoto in veseljem učijo novih stvari. So zelo vsestranski, radi delajo in se odlično izkažejo v številnih aktivnostih.
  • Med zelo učljive sodijo tudi številni mali in srednji terierji. Ti so po naravi precej neodvisni, saj so svoje prvotne naloge – iskanje in uničevanje škodljivcev – opravljali samostojno in brez navodil, zato se tudi danes v kritičnih ali zanje pomembnih trenutkih pogosto odločajo po svoji pameti in radi preslišijo naše zahteve. Povezuje jih to, da so zelo bistri, domiselni, hitri, odločni, neustrašni, samozavestni, vztrajni, čuječi, glasni in celo pretkani, pa tudi nestrpni, uporni in pripravljeni iti do konca. Učijo se hitro in najraje skozi igro, kjer pride do izraza njihovo navdušenje za vse, kar se jim zdi novo in zanimivo.
  • V grozd srednje učljivih psov, ki so si podobni po mirnosti, zadržanosti in dobrem odnosu do drugih psov, se je uvrstilo veliko pasem iz različnih in tudi že omenjenih pasemskih skupin, tudi nekateri ovčarski psi, veliki terierji, prinašalci, družni psi, planšarski psi in še mnogi drugi.
  • Pri učenju so malo manj kooperativni psi, ki jih uvrščamo med vlečne pse, pse čuvaje in pse za varovanje čred. Delovna opravila njihovih prednikov so bila zelo različna, vsem pa je bilo skupno to, da so delovali precej neodvisno od ljudi. V odločilnih situacijah so se morali zato zanašati na lastno presojo. To je najverjetneje razlog, da danes te pse pogosto prištevamo med nekoliko težje učljive, saj kaj radi preslišijo naše zahteve, kadar se jim dozdeva, da poznajo sami boljšo rešitev.
  • Med nekoliko manj učljive in neodvisne pse so uvrščeni še mnogi hrti in goniči. Tudi njihovi predniki so lovili pogosto precej oddaljeni od ljudi in pri tem niso potrebovali posebnih navodil. Zanašali so se predvsem na svoje sposobnosti ali na odzive drugih psov, saj je lov velikokrat potekal v skupinah.
  • Med najmanj dovzetnimi za učenje so se znašli psi, ki sodijo med prvobitne pasme in so sorodstveno najtesneje povezani z volkom. V preteklosti so bile njihove funkcije različne, tudi njim pa je skupno to, da niso imeli prav tesnega stika z ljudmi. Zato se verjetno tudi še dandanes na naše zahteve ne odzivajo s posebnim veseljem. V to skupino sodijo – najbrž precej neupravičeno – tudi nekateri mali družni psi, to pa verjetno zato, ker so ti psički le redko deležni načrtne vzgoje in še redkeje zahtevnejšega šolanja, kar bi lahko spremenilo mnenje njihovih skrbnikov, ki so sodelovali v raziskavi.

Karmen Zahariaš