Vzgoja psa: 10 zlatih nasvetov

Vzgoja psa je zelo pomembna, saj je to osnova – ne glede na to, ali nas bo naš pes spremljal le na sprehodih ali se bomo podali v športe in razstave.

Le če je pes vzgojen, ga bomo lahko brez težav in z veseljem vključevali v svoje življenje. Naše življenje bo le tako lahko resnično obogatil in z njim bomo lahko zaživeli tako, kot smo si predstavljali, preden smo ga kupili ali posvojili. Katerih je 10 zlatih nasvetov za dobro vzgojenega psa?

1. Odločite se, da je vzgoja pomembna in da boste temu posvečali svoj čas.

Ko kupite ali posvojite psa, je pomembno, da si postavite prave cilje. Zamislite si, kaj želite od psa in kako si želite, da bi bilo videti vaše življenje z njim. Katere vaje so za takšno življenje potrebne? Te vaje si zapišite in bodite pozorni na osnove. Npr. želim si, da bi lahko psa na mestih, kjer je to dovoljeno, spuščal s povodca. Torej je za vas pomembna vaja odpoklic in to vajo začnite vaditi že takoj, ko psa dobite. Ali pa, če želite, da vas pes ne bi vlekel na povodcu. Potem tudi na tej vaji začnite delati takoj, ko pes pride v vaš dom.

2. Pridobite čim več kakovostnih informacij o vzgoji psa, učnem procesu in pasji psihologiji.

Danes ni težko pridi do informacij o vzgoji psov. Ni pa nujno, da je količina informacij kazalnik resničnega znanja – bolj je pomembna kakovost. Dobre informacije, ki izhajajo iz prakse, je kljub dostopnosti svetovnega spleta težko dobiti. Treba se je zavedati, da lahko na spletu prav vsak deli nasvete in izraža mnenje, četudi nima (dovolj) izkušenj z vzgojo psov. Ni pa vsak, ki ima svoje mnenje, tudi strokovnjak. Žal so tovrstne informacije pogosto neuporabne in lahko nekritičnega bralca privedejo v težave. Zato bodite pozorni, kje in od koga pridobivate informacije.

3. Obiščite kakovosten tečaj vzgoje.

Še bolj pomembno pa je, da je treba znati pretvoriti teoretično znanje v prakso. Četudi dobimo kakovostne informacije, jih moramo pravilno uporabiti. Lahko imamo veliko teoretičnega znanja, a se v praksi hitro zalomi, saj se psi ne odzovejo ‘po knjigi’. Ljudje pogosto niso dovolj motorično spretni in npr. zamudijo časovni trenutek pri nagrajevanju, zato pri vzgoji nujno potrebujejo nekoga izkušenega, ki bi jih kakovostno vodil skozi učni proces.

Zato vam svetujem, da se pozanimate glede kakovostnega tečaja vzgoje in se na tečaj vpišete, še preden dobite psa. Tako boste vedeli, kdaj in kako potekajo tečaji ter imeli rezervirano mesto, da boste lahko tečaj začeli takoj, ko bo pes prišel v vaš dom.

4. Uporabljajte pozitivno motivacijo.

Pri učenju psa najboljše rezultate dosežemo z uporabo pozitivne motivacije. Včasih se ta besedna zveza napačno razume. Pozitivna motivacija ne pomeni podkupovanja ali permisivne vzgoje, temveč nagrajevanje psa za pravilno narejene stvari, ki jih od njega zahtevamo. Seveda moramo v tem sklopu upoštevati tudi preventivo in pravilno postavljen učni proces psa. Če bomo delali pravilno s pomočjo pozitivne motivacije, nas bo pes spoštoval in z veseljem delal to, kar se od njega pričakuje. Pri učenju s pozitivno motivacijo hkrati, ko psa učimo določene stvari, gradimo tudi svoj odnos s psom, zaupanje, skupno harmonijo …

5. Delajte na uporabni poslušnosti in ne na zastarelih vajah na poligonu.

Zabeležite si, katere vaje so za vas pomembne, da jih bo vaš pes obvladal. Nato delajte predvsem na teh, zase uporabnih vajah, ki jih boste potrebovali v vsakdanjem življenju s svojim psom.

6. Trenirajte pod realnimi pogoji – urbano okolje.

Pomembno je, da s psom trenirate za vas uporabne vaje v realnem okolju, kjer boste s psom živeli. Psi se namreč učijo v slikah – če ga boste učili hoje na popuščenem povodcu le na domačem dvorišču ali poligonu, bo to vajo znal le v teh dveh okoljih. Vaje ga morate učiti torej v različnih okoljih, da bo povezal, da hoja na popuščenem povodcu pomeni enako vajo v mestu, ob drugih psih, ob cesti …

7. Z vzgojo začnite čim prej – ne odlašajte.

Nekateri svetujejo, da počakamo do dopolnjenih štirih mesecev, drugi do dopolnjenega prvega leta. To seveda ni pravilno. V naravi samica ne čaka z učenjem in vzgojo, ampak spontano vzgaja od prvega dne, ko mladički pridejo na svet. Zato je nespametno čakati določeno starost psa, saj je ta že takoj ob prihodu v dom (oz. že prej) pripravljen na učenje. Zakaj je ta mit nastal? Včasih, še ne dolgo nazaj, so pse učili s prisilo. V praksi so spoznali, da lahko pri nezrelem psu s silo naredijo precej škode, zato so počakali, da je pes dozorel. Z uporabo pozitivne motivacije ta ovira odpade in je učni proces treba začeti čim prej. Prej začnemo, manj bo težav.

8. Ne iščite izgovorov.

Vzemite vajeti v svoje roke, ne iščite izgovorov ter pridno in vztrajno trenirajte. Če vam kaj ne bo šlo, ste za to krivi sami. Analizirajte težavo in po potrebi poiščite pomoč pri strokovnjaku.

9. V proces vzgoje psa vključite vso družino.

Kadar so člani družine med seboj neusklajeni, se to zelo pozna pri obnašanju psa. Npr. oče ne dovoli, da je pes na kavču; kadar ga ni doma, se tega drži, a v njegovi odsotnosti otroci pravilo kršijo. Težava ni v tem, ali pes sme biti na kavču ali ne, ampak v dvojnih pravilih. Tak pes bo zbegan. Družina mora torej delovati enotno, vsi se morajo držati dogovorjenih pravil. Pravil se bodo lahko držali, če bodo vedeli, čemu in zakaj so postavljena. Zato je najbolje, da tudi na tečaj pride cela družina in se uskladi glede ciljev pri vzgoji psa.

10. Uživajte v procesu.

Ne postavljajte si previsokih ciljev, pri vzgoji pa bodite potrpežljivi. Nič ne gre čez noč in ne dajajte se pod prevelike pritiske. Le tako boste namreč lahko v procesu uživali, kar se bo tudi poznalo na vašem odnosu s psom in posledično tudi v uspešnosti.

Piše: Jure Pribičevič, Alfakan