Tag: bolezni

Klopno-prenosljive bolezni so v porastu

S prvimi sončnimi žarki pokukajo na plano tudi klopi, ki se prebudijo že v marcu in so v pomladnem času najbolj aktivni do junija. Klopi lahko zagrenijo življenje nam in našim ljubljencem.

Na klopno-prenosljive bolezni se lahko pripravimo tako, da se o njih informiramo in da psa seveda primerno preventivno zaščitimo.

Klopi so, poleg pršic, najmanjši pajkovci. Klop ima več faz razvoja, njegov življenjski cikel traja od dve do tri leta. Iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo, ki ima štiri pare nog, ta pa se preobrazi v odraslega klopa. Pred vsako preobrazbo klop potrebuje krvni obtok, kar pomeni, da v svojem življenjskem ciklu potrebuje vsaj tri različne gostitelje. Pri tem je možno, da se okuži in prenese patogene mikroorganizme na naslednje gostitelje.

Klopi so prenašalci številnih patogenih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij in virusa klopnega meningoencefalitisa. Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5–7 ºC, klopi mirujejo. V našem okolju so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Če je poletje zelo vroče, njihova aktivnost v tem času preneha.

Tako kot pri človeku je tudi pri psih pogostost klopno-prenosljivih bolezni v porastu. Na to vplivajo predvsem globalne podnebne spremembe in večja populacija psov.

Radovan Zajc, dr. vet. med

Nevarna in nalezljiva ni le steklina

Podobno kot pri ljudeh, so tudi pri psih nalezljive bolezni, ki lahko s svojim izbruhom ogrozijo življenje velikega deleža nezaščitenih psov. Tovrstne izbruhe pa lahko uspešno preprečujemo z ustreznim in rednim cepljenjem.

Ko govorimo o cepljenju psov, večina ljudi najprej pomisli na steklino in da je treba pse obvezno redno cepiti le proti tej nevarni bolezni. Se pa na srečo vse več skrbnikov zaveda, da je treba pse cepiti tudi proti drugim nalezljivim boleznim. Le tako jim lahko zagotovimo bolj zdravo, polno in zadovoljno življenje.

Cepljenje ni pomembno zgolj zaradi zaščite lastnega psa, ampak tudi zaradi preprečevanja širjenja kužnih bolezni med psi.

Če je namreč proti določeni bolezni cepljena dovolj številna populacija psov (vsaj 67 – 70 %), lahko s tem preprečimo širjenje in večje izbruhe nalezljivih bolezni.

V Sloveniji je obvezno cepljenje proti pasji steklini, poleg tega pa je še nekaj bolezni, proti katerim je pse priporočljivo cepiti. Med te bolezni prištevamo pasjo parvovirozo, pasjo kugo, leptospirozo, nalezljivi hepatitis psov in kužni kašelj.

Cepljenje psu ne zagotavlja zaščite za vse življenje, zato ga je treba redno ponavljati.

Večina slovenskih veterinarjev upošteva program cepljenja, pri katerem hkrati in z enim odmerkom zaščitimo psa proti vsem nalezljivim boleznim, razen proti steklini. Cepljenje proti steklini je treba opraviti posebej, lahko pa damo zdravim psom odmerek cepiva proti steklini hkrati s cepljenjem proti drugim kužnim boleznim.

Na splošno gledamo je najzgodnejše obdobje za cepljenje v starosti od 6 do 8 tednov.

Izjemoma cepimo prej le v primerih, ko se mladič nahaja v okolju, kjer se zlahka okuži s povzročitelji bolezni (v zavetiščih za živali, v vzrejališčih …) V takih primerih je lahko cepljenje zelo koristno. Vsekakor pa po navadi ni priporočljivo cepiti psičkov pred dopolnjenih četrtim ali petim tednom starosti. Drugo cepljenje priporočajo v starosti od 10 do 12 tednov, tretje cepljenje pa pri starosti od 14 do 16 tednov. Vsekakor pa je najbolje, da s eo programu cepljenja dogovorimo s svojim veterinarjem.

Boštjan Vidic, dr. vet. med