Priboljški za boljši dah

Pri izbiri sestavin za priboljške, ki pomagajo k boljšemu dahu, ne moremo mimo dveh ključnih sestavin, to sta peteršilj in meta ali izvleček mete.

Namig za osvežilne priboljške iz krekerjev/ovsa in mete, brez pečenja.

Sestavine: 

  • 10 polnozrnatih krekerjev ali pol skodelice drobljenih ovsenih kosmičev
  • pol skodelice metinih listov (drobno nasekljani)
  • voda
  • čajna žlička kokosovega olja

Potek:

Prvi dve sestavini v skledi dobro zmešamo, dodamo zmehčano kokosovo olje, v mešanico postopoma dodajamo vodo, da se sestavine dobro povežejo (potrebovali bomo od 4 do 5 žličk vode).

Z rokami oblikujemo majhne kroglice, ki jih damo na peki papir in v hladilnih ali zamrzovalnik. Ven jih jemljemo po potrebi in psa razveselimo z osvežilnim priboljškom, ki bo hkrati osvežil tudi njegovo sapo. Sestavine zadostujejo za 15 do 20 manjših metinih priboljškov.

Urška Medvedšek

Zaradi psov smo boljši ljudje

Na dunajski veterinarski fakulteti so v okviru raziskave ”Hišne živali in družba” ugotovili, da psi niso zgolj precej bolj pametni, kot smo domnevali nekoč, ampak lahko iz nas naredijo tudi boljše, bolj čuteče ljudi.

Vemo, da je razumevanje in zaznavanje občutkov oz. čustev sočloveka temeljno izhodišče medsebojnega komuniciranja, če ne celo našega socialnega življenja. S študijo, ki so jo opravili na dunajski veterinarski fakulteti, pa so dokazali, da lahko to svojo sposobnost še izboljšamo.

V raziskavi je sodelovalo 66 ljudi, od tega je bila polovica otrok. Udeleženci raziskave so morali opraviti standardiziran test s področja zazanavanja čustev. Med drugim so morali določiti in opisati izraze na človekovem obrazu pri različnih oblikah čustvovanja. Po prvem testiranju so bili deležni dva tedna trajajočega spodbujanja čustvenih in socialnih dejavnosti s pomočjo psa. Pri tem je sodeloval posebej izšolan pes, ki sta ga izmenično vodila dva vaditelja, vsak je z njim pred udeleženci poskusa opravljal različne vaje. Ko so udeleženci po dveh tednih test izpolnjevali vnovič, so pravilno in precej hitreje opisali veliko več izrazov čustvovanja, kot pred sodelovanjem psa v poskusu. Predvsem so veliko bolj zaznali jezo in strah, otroci pa so bolje opisali tudi odpor (gnus) in nevtralne oblike izražanja.