Oznaka: dlake

Izbirate novo sedežno? Ti materiali so najbolj ‘odporni’ na dlake in kremplje

Vsi smo bili že tam: pes ne sme na nov kavč. Preprosto, kajne? Realnost pa je, da tudi če komu slučajno res uspe, da njegov kosmatinec ne uporablja naše nove sedežne, se dlake čudežno vseeno najdejo na njej.

Gospodinjstva z mačkami pa so nad prepovedmi, kam smejo in ne, hitro obupala – kar pa poleg dlak pomeni še občasno praskanje. Žamet je okosmaten, umetno usnje natrgano na prafaktorje … Katere materiale torej izbrati, da bo sedežna kar najdlje lepo ohranjena?

Že ob nakupu razmišljajmo o tem, kako bo videti določen kavč, ko bodo na njem dlake. Se bodo tako prijele, da jih bo težko očistiti? Se bodo kremplji takoj poznali ali bodo praske neznantne? Bo začela prevleka razpadati ob prvih stikih z ‘nohtki’? Pomislimo tudi na možnost madežev – umazane tačke, slina in še kaj – naj bo material čim bolj preprost za čiščenje.

Zanimiv nasvet strokovnjakov je, da izberemo vzorčaste materiale, saj najbolje skrijejo dlake. Še posebej če je glavna barva podobna barvi dlake našega ljubljenčka. Tkanina z meliranim vzorcem npr. je videti idealna izbira, a velikokrat so niti v tkanini prepletene tako, da se bodo vanjo zapletle tudi dlake, zaradi česar bo čiščenje zelo oteženo.

Mikrotkanina je zaradi tega primernejša izbira, pa čeprav morda ni tako estetska. Je pa najbolj odporna na naše štirinožce. Mačke jo po izkušnjah ne marajo preveč praskati, a tudi če jo, se ne pozna kaj dosti, saj se material zlepa ne strga, poleg tega je čiščenje relativno enostavno – največkrat kar z milom in vodo.

Tudi usnje ima svoje prednosti – je odporno na vonjave, ne privlači dlak. Če se kakšne znajdejo na usnjeni sedežni, jih preprosto obrišemo. Kaj pa praskanje? Mačkam ob sedežni postavimo praskalnik, izberemo pa kakovostno usnje, najbolje rahlo obrabljenega videza, zaradi česar ne bo čez nekaj let na prvi pogled jasno, da ni več novo.

Še ena zanimiva rešitev je, da v dnevni sobi uporabite sedežno, namenjeno zunanji uporabi. Materiali so izredno vzdržljivi in preprosti za vzdrževanje. Če ima vaš ljubljenček svoje priljubljeno mesto na vaši sedežni, se splača vsaj njegov del obleči v prevleko iz takšnega materiala.

In katerim materialom se raje izognemo? Žametu, volni, lanu, svili in kombinacijam the tkanin z umetnimi vlakni.

Še vedno pa nam ostane najpreprostejša rešitev: čez zofo pogrnemo ‘dekco’!

Menjavanje dlake in kaj lahko naredi skrbnik

Lepa in bleščeča dlaka je okras in hkrati znak umskega in telesnega zdravja. Najmanj dvakrat letno, marsikdaj tudi vse leto, pa je lahko dlaka za skrbnika pravo breme.

In sicer tedaj, ko ni le na psu, ampak jo najdemo povsod po hiši, v avtomobilu … Da pes menja dlako, opazimo po močnejšem izpadanju. Znanstveniki so ugotovili, da dolgodlakim psom v času izpadanja vsak dan izpade od 15 do 35 gramov dlake na kilogram telesne teže, kratkodlakim psom pa od 5 do 10 gramov. Če torej izračunamo, ugotovimo, da 15 kilogramov težak dolgodlaki pes v sezoni izpadanja izgubi približno 500 gramov dlake. Nič čudnega, da se mnogi skrbniki sprašujejo, kaj naj storijo.

Menjavanje dlake

Pri večini pasem najprej nastopi razmeroma kratka faza rasti dlake, tej sledi obdobje mirovanja, čas, ko je dlaka trdno zasidrana v dlačnem mešičku (minimalno izpadanje). V zadnji fazi pa začne dlaka izpadati, in to spontano, ali pa zaradi zunanjih vzrokov (travma …). Izjema so psi, pri katerih dlaka stalno raste in jim ne izpada. V to skupino na primer sodi koder.

Pri večini pasem oz. pri večini psov dlaka izpada v pasemsko značilnih ciklih, na katere vplivajo številni dejavniki: vremenske razmere, letni čas, pogostost izpostavljanja sončnim žarkom in hormoni.

Menjavanje dlake poteka v nekakšnem mozaičnem zaporedju, zato v normalnih razmerah po telesu ni brezdlakih emst. Menjavanje dlake oz. izpadanje in nova rast traja od šest do sedem tednov. Pri mlajših psih je ta cikel ponavadi krajši kot pri starejših.

Želja vseh skrbnikov, še zlasti tistih, ki imajo psa v hiši je, da bi menjavanje dlake potekalo s čim manj težavami in kolikor je mogoče neopazno. Pri tem pa lahko skrbniki vplivamo na dva načina: na notranjega in zunanjega.

”Notranja” pomoč

Najpomembnejši notranji dejavnik je prehrana. Še zlasti med menjavo dlake je zelo pomembno, da psu dajemo čimbolj uravnotežene obroke hrane. Pomembno vlogo pri tem igra biotin, ki ga imenujemo tudi vitamin H. V laboratorijskih razmerah so dokazali, da je pri pomanjkanju biotina dlaka bolj suha in krhka, da izgublja lesk, je lomljiva in bolj izpada. Poleg tega pomanjkanje biotina povzroča hitrejše luščenje povrhnjice (zaradi tega je več prhljaja) in bledenje dlake, posledica pa je lahko tudi vnetje kože in lokalno izpadanje dlake. Prav tako lahko pomanjkanje biotina povzroča bolj ali manj močan srbež.

Pomembno vlogo pri tem igra biotin, ki ga imenujemo tudi vitamin H.

Na stanje kožuha vplivajo tudi t.i. esencialne maščobne kisline, zlasti omega 3 in omega 6. Med prvimi je najpomembnejša linolenska, med drugimi pa linolna kislina. Esencialne maščobne kisline na kožuh še zlasti ugodno delujejo med menjavanjem dlake, ustrezne pripravke pa mora predpisati veterinar. Lahko pa tudi smai v hrano dodajamo visoko kakovostna olja, pri čemer moramo paziti na pravilno doziranje – preveč olja lahko povzroči drisko.

”Zunanja pomoč”

Povsem brez stranskih učinkov pa je seveda redno negovanje kožuha -česanje in krtačenja nista le odstranjevanje odmrle dlake in pripravljanje prostora za novo. Na ta način tudi masiramo kožo, poživljamo krvni obtok in ”prezračimo” kožuh.

Rok Šolar