Prihajanje na klic: nekaj nasvetov

Prihajanje na klic je najbolj osnovna in hkrati najbolj pomembna vaja, ki jo mora obvladati vsak pes. V praksi ni vedno tako.

Na skrbnikov klic se mora pes odzvati tudi tedaj, ko nanj delujejo kakršnikoli zunanji dražljaji. Marsikdo, ki ima težave s prihajanjem na klic, potarna, da se njegov pes ‘dela gluhega’. Pes pogosto dobi občutek, da – ko je oddaljen od svojega lastnika, mu ta nič ne more in da mu na klic ni treba prihajati. Če se to dogaja, gre že za prevzgojo in ukrepati je treba takoj, sicer se bo stanje samo še poslabševalo. Ob tem je treba zapisati še, da pes ponavadi prične zanesljivo prihajati na klic šele po enem letu starosti.

Nekaj nasvetov, kako ukrepati:

  • Dokler pes ne bo povsem zanesljivo prihajal na klic, naj bo vedno na raztegljivem povodcu. Tako navezanega večkrat pokličite, tudi tedaj, ko bo pes zaposlen z raznimi vonjavami. Ko pride, ga pohvalite in nagradite s priboljškom. Vsak prihod do vas mora biti za psa prijetno doživetje.
  • Ko pes pride do vas zahtevajte, da se usede na tla in vas pogleda pozorno v oči, steče pa lahko šele, ko mu to dovolite (‘skoči!’)
  • Odpoklic vadite tudi v hiši, kjer ima manj ‘svobode’, postopek prihajanja pa naj bo enak kot tedaj, ko jo kličete med sprehodom. Na prostem lahko odpoklic vadite tudi v manjšem, ograjenem vrtu in tedaj naj bo pes prost.
  • Ko ga boste pričeli spuščati na prosto, počnite to le v okolju, kjer ne bo zunanjih dražljajev (drugih psov, zanimivih vonjav …).
  • Pomembno je, da pes prihajanja na klic ne bo povezal z jemanjem svobode. To se običajno zgodi v primeru, če psa po vsakem odpoklicu navežemo na povodec in odpeljemo domov …

Metod za učenje odpoklica je veliko, vsakdo pa mora najti način, najbolj primeren za njegovega ljubljenčka.

 

10 nasvetov za vroče poletne dni

Poletje prinaša s seboj določene izzive, s katerimi se soočamo pasji skrbniki. Pripravili smo 10 nasvetov za vroče dni.
  1. Nikoli ne puščajte psa v avtomobilu. Avtomobil se na soncu lahko segreje v minutah.
  2. Poskrbite za zaščito tačk. Vroč asfalt lahko poškoduje in povzroči opekline na blazinicah.
  3. Poskrbite za zaščito pred zajedavci, ne pozabite na srčno glisto.
  4. Naučite psa plavati. Niso vsi psi rojeni dobri plavalci, nekateri se morajo tega še naučiti.
  5. Vedno naj ima dostop do sence in sveže vode.
  6. Naj se ohladi v otroškem bazenčku ali plastičnem peskovniku, v katerega nalijemo vodo.
  7. Imejte pse na povodcu predvsem povsod tam, kjer bi psa lahko ugriznila kača.
  8. Nič ni narobe, če v poletni vročini pes manj je. V poletni vročini psom včasih ne ustreza močna prehrana niti velike količine hrane. Nikar ne puščajte hrane, tudi briketov na voljo zunaj več kot pol ure. Poleti se bodo maščobe kvarile, hrana je na vročini hitro pokvarljiva, tudi muhe bodo odlagale svoja jajčeca na hrano, ki bo nastavljena zunaj.
  9. Preverite popotno dokumentacijo. Če s psom odhajate na počitnice v tujino, ne pozabite že pred odhodom preveriti potnega lista psa in predvsem, ali bo cepljenje za steklino veljavno tudi, ko se boste vračali nazaj in ne samo, ko boste prvič prestopili mejo.
  10. Poskrbite za ustrezno varstvo. Odgovorno in objektivno razmislite o tem, kaj bi bilo za vašega psa in vas najbolje. Mu lahko nudite med dopustom dovolj časa, pozornosti in hladnega prostora, ali bi se bolje počutil doma, mogoče nekje v varstvu pri sorodnikih ali v pasjem hotelu? Pretehtajte najboljše rešitve in izberite takšno, ki bo ustrezala tako vam kot vašemu psu, da boste lahko uživali v poletnih dnevih vsi. Dopustovanje s psom tako kot dopustovanje z otroki zahteva kar nekaj prilagajanja.

Urška Krivec

Da pes ne bo zaužil strupa

Zadnja leta pogosto pretresajo novice, da kdo zastruplja pse. Ker lahko s psom na zastrupljene vabe naletimo kjerkoli, se je dobro držati nekaterih ‘pravil’.

Nekaj nasvetov, kako lahko preprečimo, da bi naš štirinožec zaužil strup:

  • Psa moramo naučiti, da s tal ne bo pobiral nobenih ostankov hrane, nobene nesnage. To moramo učiti psa že v njegovi zgodnji mladosti. Hrano oz. priboljške lahko vzame le iz naših rok oz. iz svoje posodice. Če nam pade priboljšek na tla, psu ne smemo dovoliti, da bi ga zaužil.
  • Izogibajmo se sprehodom s psom v okolju, kjer vemo, da iz takšnih ali drugačnih razlogov ne marajo psov. To so lahko kmetje, lastniki zemljišč, sostanovalci, jezen sosed (ker naš pes opravlja potrebo na njegovi zelenici)
  • Če smo s psom v takšnem okolju, ga imejmo na povodcu in stalno na očeh.Storimo, kar lahko, da s svojim psom ne bomo ”šli na živce” sprehajalcem, sosedom oz. sostanovalcem in drugim skrbnikom psov. Naj se naš štirinožec ne zaganja v druge pse in ljudi, naj ne bo napadalen do okolja …