Kolumna: Pozor, pes prihaja! (spet)

»Tega mladiča res ne smem zamuditi! Takšne priložnosti ne bo več kmalu,« se je že ne vem v katero nad pasjim mladičem navdušila polnoletna hči.

Piše: Igor FABJAN

Stara več kot dovolj, da lahko samostojno skrbi zanj – a, kako je to v praksi, se zavedajo v domala vsaki družini.

»V nekaj dneh se moram odločiti. Vzrediteljici legla je nekdo v zadnjem hipu odpovedal nakup mladiča in jaz sem prva v čakalni vrsti. Pes pa je takšen, kot si ga želim: starši z odličnim rodovnikom, mladič pa ima vse predispozicije za dobrega tekmovalca v agilityju in pašnji. Seveda bom vse stroške plačala sama in doma nihče drug ne bo imel dela z novim psom«.

Nobeno prepričevanje ni pomagalo.

Odločitev za psičko tudi tokrat ni bila čisto soglasna. Tako kot pred osmimi leti, ko se nam je pridružila prva psička, škotska mejna ovčarka (border collie) Lia. Z ženo sva popustila po dolgih letih prigovarjanja takrat še osnovnošolke. V dobri veri, da jo bo minilo navdušenje za psa, smo domov pripeljali skakače, hrčke, mačke, zajca … Z vsakim posebej je bilo kar nekaj veselja, a tudi skrbi in dela, ki ga je hči prepogosto rada preložila na druge. Želja po psu pa ni popustila. Ko je sprehajala in vzgajala že kar nekaj vaških psov, in ko se je trdno odločila glede pasme, izbrala leglo in mladiča, je dobila privoljenje.

Po Lio je bilo treba iti v Belgijo. Hči si je zamislila svetlo rjavo ovčarko in takšne v Sloveniji ni našla. No, dolgo pot smo spremenili v prijeto potovanje z nekaj postanki v zanimivejših mestih. Vrnitev z majhno psičko je kljub vsem skrbem minila presenetljivo mirno. Lia se je izkazala kot potrpežljiva in nezahtevna popotnica, kakršna je še danes. Hči si je takrat želela psa z veliko energije. Takšnega, ki je primeren za pasje športe, a obenem nima lovskega nagona. Doma smo imeli namreč še druge živali, s katerimi je moral pes bivati v sožitju. Mejni ovčar naj bi bil pes, ki ob pravilni vzgoji gleda samo skrbnika in se ne zanima dosti za vse ostalo, kar se dogaja okoli.

»Z Lio sem imela srečo,« hči priznava še danes. Sicer je preverjala rodovnik, nagnjenost sorodnikov k različnim boleznim, vzreditelje … A pri končni izbiri sta nazadnje odločila barva in videz. Ker prihaja iz razstavne linije, je Lia morda malo manj konkurenčna v agilityju. A je vseeno zelo prizadevna, živahna in predvsem prijazna do (skoraj) vseh psov in ljudi.

Izbor nove psičke je potekal podobno. Pasma sploh ni bila vprašanje – mejna ovčarka vendar! A tokrat iz delovne linije, kar pomeni, da naj bi bila še primernejša za pasje športe. Hči jo je iskala že dobra tri leta, in ko je v Sloveniji spoznala njeno polsestro, se je odločila za leglo. Vzpostavila je tesne stike z vzrediteljico na Češkem in tokrat barva sploh ni bila pomembna. A temno rjavo-bela se slučajno ujema z njenimi željami. Tewi – ime jo je navdušilo v računalniški igri – je prvič videla pri starosti dveh tednov. Vzrediteljica ima namreč urejeno privlačno spletno stran in odprt profil na Facebooku. Tako je lahko proučila veliko psov iz prejšnjih legel in se o izkušnjah pogovorila tudi z (zadovoljnimi) lastniki.

Kakorkoli že, dolgo pot na Češko smo kljub slabim vremenskim razmeram prestali in vrnitev z novo družinsko članico – Tewi tudi. Prva noč v novem domu je bila nemirna – za vse. Cviljenje v njeni hiški – boksu se je začelo kmalu po sončnem vzhodu. In po tednu dni še ni bilo dosti bolje. Tewi preprosto zahteva vso pozornost, najraje 24 ur dnevno. Tudi lužice po stanovanju so za nekaj časa postale stalnica. Kljub pogostemu vodenju na prosto, se še vedno večkrat polula kjerkoli nanese. In tudi kak kupček naredi. Lia jo je sprejela dokaj rezervirano. Z renčanjem je pokazala, da ni vedno pri volji za ravsanje in igranje. A z vsakim dnem je videti, da se privaja na novo družbo in ji celo postaja všeč. Tako kot vsem ostalim v hiši …

Igor Fabjan

Prihaja nov pasji film – ‘A Dogs Way Home’

V začetku januarja se lahko veselimo novega ‘pasjega’ filma: A Dog’s Way Home. Gre za zgodbo o psu, ki prepotuje več kot 640 kilometrov, da bi našel svojega ljubega Lucasa.

Gre za družinsko dramo, ki jo je režiral Charles Martin Smith, posneta pa je po knjigi Williana Bruca Camerona, ki se ga gotovo spomnite po knjigi Pasji smisel življenja, katere zgodbo smo lansko leto lahko gledali tudi na filmskih platnih.

V glavnih vlogah igrajo Bryce Dallas Howard, Ashley Judd in Barry Watson.

V ameriške kinematografe naj bi prišel 11. januarja 2019.

Mačke in otroci

Marsikdo je lahko opazil, kako je mačka postala priljubljen in cenjen prijatelj marsikaterega otroka. Mačke so za majhne otroke celo bolj primerne hišne ljubljenke kot psi. Nekaj nasvetov ob prihodu nove mačke v družino …

Prihod mačke v novi dom, kjer živijo tudi majhni otroci, zahteva skrben razmislek. Marsikdaj se namreč lahko srečamo z nezadovoljnimi skrbniki mačk, pravzaprav še pogosteje z nezadovoljnimi in nesrečnimi mačkami, ki so prišle v novi dom zavoljo povsem napačnih razlogov in z napačnimi pričakovanji.


Odgovorno starševstvo in odgovorno skrbništvo živali sta si zelo podobna in pri obeh gre v celoti za obveznost staršev ali skrbnikov.


Mačji mladiček bo že od prvega dne dalje zahteval določen čas zase, ki mu ga mora skrbnik nameniti za igro, nego, socializacijo in učenje hišnih pravil. Otroci bodo bržkone mucku zadovoljili njegove potrebe po igri in socializaciji, medtem ko bo odgovornost staršev nega, čiščenje mačjega stranišča in učenje. Najbolje je, da skrb za mačjega mladička prevzame vsa družina, vsak seveda v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi.

Ko se odločimo, da bomo v družino pripeljali še mačko, moramo kar nekaj časa nameniti preureditvi svojega doma. Stanovanje ali hišo je treba pripraviti, da bo imel mladiček varen dom, zato je treba odstraniti vse morebitne nevarnosti. Mladičku moramo določiti zlahka dostopen kotiček, kjer bo imel svoje stranišče in hrano. Ta prostor naj ne bo dostopen otrokom. Skupaj z vso družino določite pravila za ravnanje z mladičkom in zadolžitve družinskih članov, listek pa namestite na vidno mesto. Zaradi odgovornosti in morebitnih zdravstvenih tveganj naj skrb za mačje stranišče prevzame eden od staršev.

Izberimo psa pri odgovornem vzreditelju

S povečevanjem povpraševanja se je povečalo število vzrediteljev in trgovcev, ki marsikdaj oddajajo povsem ne-socializirane ter psihično in fizično bolne živali. Zato je zelo pomembno, da izberemo psa pri odgovornem vzreditelju, ki ne vzreja zgolj za denar.

Odsvetujemo nakup psička pri trgovcu ali prek pogosto zavajajočih oglasov na spletu, čeprav je cena ugodna, psa pa dobimo takoj. Pri takem nakupu je namreč veliko možnosti, da bomo v hišo dobili bolnega psa in da bomo v nekaj mesecih odšteli za veterinarja veliko več denarja, kot če bi ga kupili pri vrhunskem vzreditelju. Da o vzgojnih težavah sploh ne govorimo …

Še najmanj bomo tvegali, če si bomo psa omislili pri vzreditelju, ki vzreja pod okriljem kinološke zveze in v skladu z vzrejnimi predpisi. Seveda si tudi med njimi razlike, a z malo iznajdljivosti nam ne bo težko ugotoviti, ali imamo opraviti s človekom, ki vzreja predvsem za denar ali pa z ljubiteljem, ki mu je veliko do tega, da bo oddal zdravega mladiča.


Žal so tudi pri nas vzreditelji, ki imajo po dve legli na leto, v enem so mladiči z rodovnikom, v drugem pa brez njega.


Pojavljajo se tudi slovenski vzreditelji, ki ponujajo mladiče, denimo s srbskim rodovnikom. V vseh takih primerih si vsekakor lahko mislimo, da nekaj ni v redu: ne nasedajmo praznim izgovorom, zakaj mladiči nimajo rodovnika.

Odgovoren vzreditelj redno vodi dnevnik razvoja mladičev, redno spremlja njihovo telesno težo, mladičke razlikuje po zunanjosti in zelo natančno pozna tudi vedenjsko sliko vsakega posebej. Ne smemo pozabiti, da je vedenjska slika psa v veliki meri odvisna od vzreditelja. Mladički so namreč pri vzreditelju precejšen del (vsaj 5 tednov) obdobja socializacije. Obdobja, ko se oblikuje njegov značaj, njegova vedenjska slika. Tudi sobna čistoča je v veliki meri odvisna od vzreditelja.


Če mladiček v leglu ni imel možnosti, da bi fiziološke potrebe opravljal zunaj kotišča, bomo imeli zelo verjetno veliko težav pri navajanju na sobno čistočo.


Nekaj nasvetov o tem, kako prepoznati odgovornega vzreditelja:

  • Odgovoren vzreditelj nas ne bo odpravil pri vhodnih vratih.
  • Razkazal nam bo vse mladiče, kot tudi mater in očeta (če bo pri njem).
  • Seznanil nas bo s posebnostmi pasme.
  • Pokazal bo potrdilo, da si je leglo ogledal vzrejni referent pasemskega kluba.
  • Predal nam bo zdravstveno knjižico psa ali potni list in številko mikročipa.
  • Zagotovil nam bo, da je redno odpravljal notranje zajedavce in je mladiča cepil proti kužnim boleznim.
  • Dovolil nam bo, da si bomo po tretjem tednu starosti večkrat ogledali mladičke.
  • Odgovoril bo na vsa naša vprašanja.
  • Temeljito nas bo izprašal, ker mu ni vseeno, v kakšnih razmerah bo živel mladiček.

Jože Vidic, dr. med. vet