Naši psi uporabljajo svoje ljubke oči, da bi jim ugodili

Kdo se lahko upre psičku s tistimi srčkanimi očmi? Nihče. Zadnji rezultati raziskav so pokazali, da so se psom tako razvile oči, ker živijo z ljudmi.

Raziskovalci so ugotovili, da so se mišice okrog pasjih oči razvile na način, ki jim omogoča, da se izražajo, kar je še posebej privlačno za ljudi. Psom »puppy eyes« pogled pomaga, da se povežejo s svojimi lastniki. Ugotovitve raziskovalcev iz Združenega kraljestva in ZDA kažejo, da se je sprememba njihovih obrazov razvila v tisočih letih, ko so psi živeli skupaj z ljudmi. Spet drugi pravijo, da se je to zgodilo, ko so psi postali hišni ljubljenčki in ne delovni psi – in uporabljajo čustva, da ustvarijo vez. Kakorkoli, ljubki so.

Pasje varstvo – od hotela do kavča

Če gre od doma cela družina, je treba poskrbeti za pasje varstvo. Ponudba na trgu je velika, dilema, komu zaupati našega kosmatinca, pa še večja. V večji hotel? Zasebno varstvo? K sorodnikom?

Če imamo to možnost, strokovnjaki svetujejo, naj kuža ostane v domačem okolju, kamor se za čas naše odsotnosti preseli sorodnik, ki ga pes dobro pozna, oz. gre pes na počitnice k sorodnikom. Če nimamo te možnosti, ostane bolj kot ne edina možnost pasji hotel oz. ena izmed oblik pasjega varstva. Sogovorniki priporočajo predhodni ogled nastanitve in pogovor z lastniki o vseh možnostih bivanja našega psa. Tudi za psa je dobro, da okolje in ljudi, h katerim gre, že prej spozna. »Če smo se odločili za pasji hotel, psa že prej peljimo vsaj enkrat ali dvakrat na obisk, tako da spozna skrbnike, prostor in druge pse. Sicer pa je pomembno, da iz tega dogodka ne delamo nečesa velikega. Če bo pes čutil našo zaskrbljenost, stres, smiljenje in podobno, si bo to hitro interpretiral, da se mu bo zgodilo nekaj res hudega,« svetuje pasji psiholog Tilen Mlakar.

Kako izbrati hotel?

V prvi vrsti svojega psa zaupajte uradno priznanemu hotelu, ki ima vsa dovoljenja in predvsem primerno znanje in izkušnje. Kot nas je opozorila Urška Krivec iz Hotela za male živali Nera, je v Sloveniji v porastu sprehajanje in varstvo živali, predvsem veliko ljudi to dela na črno in brez kakršnihkoli licenc, nadzora in predvsem znanja.

Sogovornica poudarja, da smo prav lastniki tisti, ki lahko največ naredimo že doma, da se bo naš kosmatinec dobro počutil tudi drugje in brez nas. Po njenih izkušnjah psi odsotnost lastnika doživljajo zelo različno. Največ težav imajo s psi, katerih lastniki niso poskrbeli za primerno socializacijo. »Nemogoče je namreč pričakovati, da bo pes, ki v življenju ni videl niti ovratnice in povodca, ali nikoli ni bil naučen, kako biti sam in v odsotnosti lastnika, veselo sprejel omejen prostor in ločitev vsega njemu znanega,« pravi Krivčeva. V največji meri pa, poudarja sogovornica, psi bivanje v hotelu preživijo brez težave in večina zelo uživa.

Zanimalo nas je, ali se za to, da svojega ljubljenčka pripelje v pasji hotel, odloča vedno več ljudi. Kot pove sogovornica, se število strank povečuje, oz. bi se povečevalo, če kapacitete ne bi bile omejene. Na tem mestu velja nasvet, da – če se bomo za letošnje poletje odločili za bivanje psa v pasjem hotelu – rezervacijo opravimo čim prej! Razlogi za bivanje v hotelu so sicer različni. Nekateri psa res ne morejo vzeti s seboj na dopust, nekateri pa se za hotel odločijo na podlagi slabe izkušnje. »Velikokrat dobimo klice ljudi, ki so svoje ljubljenčke vzeli s seboj na dopust, pa se ta ni izšel tako idilično, kot so si predstavljali. Največkrat je bila težava v glasnem lajanju, nemiru, vročini ali enostavno v spremenjenem načinu dopustovanja. S psom ne moremo na vsako plažo, ne moremo ga povsod vzeti s seboj, niti ga ne moremo kar pustiti samega za dalj časa nekje v šotoru ali apartmaju. Včasih nas pokličejo sorodniki ali sosedje, ki so si zadali preveliko nalogo čuvanja živali in nato ugotovili, da to le ni tak mačji kašelj in zahteva svoj čas in obveznosti,« pove o izkušnjah Urška Krivec.

‘Kavč varstvo’

Poleg pasjih hotelov obstaja tudi vrsta manjših pasjih varstev, kjer živali za čas odsotnosti lastnika postanejo del družine – torej ne bivajo v boksih ali kletkah, temveč v hiši skupaj z začasnimi skrbniki. Koncept, ki se imenuje tudi ‘kavč varstvo’, je pred osmimi leti prvič predstavila pri nas Dona Gomilšek iz društva PoPasje. »Danes je tovrstna oblika kavč varstva v Sloveniji dobro poznana, pred dobrimi osmimi leti pa smo bili eni izmed prvih sanjačev, ki smo si za pse želeli več kot le nastanitev. Idejo za varstvo sva s partnerjem dobila, ko ob odhodu na morje nisva imela kam dati svojih treh psov. Enega še lahko pustiš pri družinskih članih, tri ali več pa malce težje – še posebej, če je pes na kakršenkoli način zahteven in potrebuje izkušenega vodnika,« pravi sogovornica. Tudi sama poudarja, da je tovrstno delo (odpiranje pasjih hotelov, vrtcev …) v zadnjih letih v Sloveniji zelo priljubljeno, mnogo ljudi jo ustavlja na ulici, ali piše sporočila, da si tudi sami to želijo početi. »Mnogi so bili na razgovoru za delo pri nas, pa so kaj kmalu ugotovili, da crkljanje in sončni sprehod v gozdu niso vse, kar zajema naše delo,« pravi Dona Gomilšek in poudarja, da moraš biti na tak način življenja pripravljen. Na to pa, kot pravi in kar izve od lastnikov psov, niso pripravljeni vsi ponudniki pasjega varstva: »Slabe izkušnje so največkrat povezane s tem, da ponudnik pasjega varstva ne pričakuje toliko dela s psi, ne zdrži takšnega tempa, zaradi neznanja o pasji komunikaciji pa ima včasih pse raje posebej zaprte, da ne prihaja do sporov.

Zato naj še enkrat velja nasvet: pri izbiri varstva se osredotočite na potrebe svojega psa, preverite okolje (in znanje, kompetence zaposlenih), v katerem bo pes bival in se dobro pogovorite z začasnim skrbnikom.

Kako oskrbeti pasje rane?

Skrbniki psov se zagotovo sem in tja soočajo s situacijami, ko je pes ranjen. Zato je pomembno, da znamo v teh okoliščinah pravilno postopati.

Površinske rane

Takšnih ran se lahko dotikamo le s čistimi rokami. Z rane najprej odstranimo vso umazanijo. Od velikosti in globine rane pa je odvisno, ali bomo dali na rano le sterilno gazo, ali jo bomo povili. Še najbolje pa je, da rano dokončno oskrbi veterinar.

Globoke rane

Tudi pri teh ranah je pomembno, da se jih dotikamo le s čistimi rokami. Na rano položimo sterilno gazo, ki jo imamo v prvi pomoči in jo povijemo. Če je treba, z ustrezno povezo zaustavimo krvavitev. Nadaljnjo obdelavo rane pa moramo seveda prepustiti veterinarju.

Krvavitve

Zunanje poškodbe so po navadi videti veliko hujše, kot v resnici so, še zlasti, če krvavijo. Pri krvavitvah iz arterije teče kri v curku in v ritmu pulza. Pri krvavitvah iz vene (dovodnice) pa je krvavitev enakomerna. Tudi v tem primeru damo na rano sterilno gazo in povežemo rano. Pri krvavitvah iz nosu je pes po navadi zelo prestrašen in nemiren. Pomagamo mu tako, da ga umirimo in poskrbimo, da bo z glavo miroval, na nosni hrbet pa mu damo hladen obkladek (v krpo lahko zavijemo led in ga položimo na nosni hrbet). Tudi v tem primeru je najbolje, da se s psom kar najhitreje odpravimo k veterinarju!

Poškodbe šap

Zelo hitro se zgodi, da kuža kam vtakne tačko, pa je ne more izvleči, ali jo na silo izpuli in si pri tem poškoduje krempelj. Pogoste so tudi ureznine na blazinicah, saj je na sprehajalnih poteh po navadi veliko ostrih predmetov, na katerih se kuža lahko poreže. Take poškodbe pogosto spremlja huda krvavitev. Tudi zato je pomembno, da imamo na sprehodu s seboj primeren povoj. Še najbolje je, da na krvaveče mesto položimo tampon, nato pa med vse prste damo vato. Vato namestimo v tanjšem sloju tudi na spodnji del tačke in to tako visoko, da bo segala malce nad povoj. S tem slojem vate bomo preprečili, da bi kri zastajala v okončini. Še najbolje, da za povijanje uporabimo tako imenovani Coban povoj, ki nikakor ne sme manjkati v naši prvi pomoči. Ko nogo povijemo, moramo opazovati, ali morebiti ne oteka. Če oteka, moramo povoj malce razrahljati, končno oskrbo rane pa moramo prepustiti veterinarju.

Pasje ljubosumje je tudi znanstveno dokazano

Večina pasjih skrbnikov je že kdaj zaznala, da je njihov pes ljubosumen. S pasjo ljubosumnostjo pa so se ukvarjali tudi znanstveniki.

V svojo študijo so raziskovalci z univerze v San Diegu vključili 36 psov. Psi so bili ob svojem skrbniku, ko jih je z lajanjem, cviljenjem ali mahanjem z repom izzival majhen, zelo živahen pes. Če so bili skrbniki v navzočnosti svojega psa na tega majhnega psička pozorni, če so ga ogovarjali ali se ga dotikali, se je njihov pes takoj odzval. Vrinil se je med svojega skrbnika in izzivajočega psička, in če se ta ni umaknil, je proti njemu celo šavsnil.

Raziskava je pokazala, da psi skušajo z določenim vedenjem prekiniti povezavo med svojim človekom in ”rivalom”. Raziskovalki, psihologinji Christine Harris in Caroline Prouvoust, vodji raziskave, sta to razložili kot ljubosumje.

Kako sanjajo psi?

Vsi poznamo sliko na boku spečega psa v košari, ko začne nenadoma s tačkami trzati, kdaj pa kdaj tudi zacvili ali celo na kratko bevskne. Nedvoumno je, da tedaj naš štirinožni prijatelj sanja. Toda o čem?

Po svojih spalnih navadah so psi precej podobni ljudem. Razlika je le v tem, da psi lahko zaspijo že v nekaj sekundah. Na začetku je njihov spanec rahel, sledi faza globokega spanca, ki proti koncu preide v takomenovano REM fazo. Za to fazo je značilno, da psi v njej trzajo z očmi oz. jih premikajo, kar lahko opazimo tudi skozi zaprte veke. Faze spanja so torej pri psih enake kot pri ljudeh.

V približno 7 ur trajajočem spanju imamo ljudje od 4 do 5 spalnih ciklov, vsakega po 90 minut. Psi pa v enakem časovnem obdobju doživijo več kot 20 takšnih ciklov, ki trajajo le po 15 minut. Med njimi je pes vedno nekaj minut buden.

V REM fazi pride do fiziološke ”paralize” mišic, ki jo uravnava del možganskega debla, takoimenovani most (pons), kjer je tudi središče za reflekse. ”Paraliza” mišic preprečuje, da bi bili med sanjami fizično aktivni. Ko so znanstveniki opisano funkcijo možganov blokirali, so začeli psi sredi trdnega spanca tekati naokoli. Pointer je tako sredi spanja pričel iskati divjad in se postavil v svojo značilno stojo, ko naj bi divjad zaznal. Špringel španjel pa se je med spanjem vedel, kot bi z iskanjem pravkar izbrskal pernato divjad …

Znanstveniki so na podlagi tega poskusa sklepali, da psi v spanju doživljajo dogodke preteklega dne, urejuje in obdeluje pa jih njihov živčni sistem.

Če je bil dan še posebej razburljiv, bo pes sanjal veliko bolj intenzivno.

Psiholog in strokovnjak za vedenje psov Stanley Coren trdi, da vsi psi ne sanjajo enako. Manjši naj bi sanjali več kot veliki. Pritlikavi koder lahko sanja vsakih deset minut, pri nemški dogi pa trajajo presledki med sanjami kar celo uro. Na splošno pa trajajo sanje pri velikih psih dlje časa kot pri manjših pasmah.

Ne budimo spečega psa

Pes naj ima mir pri jedi in med spanjem. Če psa med spanjem vznemirjamo, ima to negativen vpliv na njegovo telo in psiho. Poskrbimo, da bo imel med spanjem mir, kar še posebej velja za bolj nervozne pse. Za dobro počutje psi potrebujejo od 10 pa celo do 20 ur spanja.

Če ga že moramo prebuditi, to storimo počasi in postopoma, z rahlim božanjem in s tihim glasom.

Kaj pove položaj spanja?

Če pes spi na trebuhu, tako da ima glavo med obema nogama, pomeni, da je sproščen, ampak njegov spanec ni globok. Pripravljen je, da bo v vsakem trenutku skočil, če bo menil, da je to potrebno. Trdno pa spi ponavadi pes, ki je zvit v polkrog.

Absolutno sproščen pa je kuža, ki spi na hrbtu in ima navzgor obrnjen svoj najbolj občutljiv del telesa – trebuh. Takšen psiček običajno intenzivno sanja in je v globokem spancu.

Eden najbolj priljubljenih položajev je spanje na boku, ki kaže, da je pes sproščen. Na bok se še zlasti rad uleže in ”raztegne” pes, ki smo ga pravkar pripeljali z napornega sprehoda ali vadbe.

Recept za dolgo pasje življenje

Le kdo ne želi imeti zadovoljnega in zdravega psa, ki ga je treba čim redkeje odpeljati k veterinarju? Ta želja se nam bo izpolnila, le če bomo svojemu štirinožnemu prijatelju dajali vse, kar potrebuje, če bomo pazili na njegovo zdravje in mu omogočili kakovostno življenje.

Pes postane občutljiv za bolezni zaradi slabih vplivov iz okolja, kot so stres, pomanjkanje gibanja, slabe življenjske razmere, preveč zdravil in nepravilna prehrana. To so dejavniki, ki oslabijo imunski sistem. Na vse to lahko vplivamo skrbniki in to vsak dan. Nekaj nasvetov:

Redna in kakovostna prehrana

Redna in kakovostna prehrana je izjemnega pomena, je podlaga za zdravje, delovne oz. telesne sposobnosti in za dolgo življenje. Tu ne smemo upoštevati modnih trendov, ampak moramo vedeti, kaj pes res potrebuje. Pes je podobno kot človek, vsejed. V prehrani za psa morajo biti v primerni količini in razmerju osnovne sestavine: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali. Na ta način pes dobi vse, kar potrebuje za delovanje življenjsko pomembnih funkcij. Življenjskega pomena pa je seveda tudi voda.

Telesna dejavnost

Telesna dejavnost v veliki meri prispeva k ohranjanju zdravega telesa in duha. Prav je, da se ukvarjamo s takimi dejavnostmi, ki psu ne povzročajo škode na sklepih oz. na gibalih nasploh. Telesne dejavnosti ne moremo enačiti zgolj z ukvarjanjem s katerim od pasjih športov. Obstajajo namreč psi, ki jim povsem zadošča, da jih peljemo ven zgolj zaradi opravljanja telesnih potreb in le kdaj pa kdaj na malce daljši sprehod. Pri tem velja omeniti, da pes bolj uživa, če sprehajalne poti menjamo in če so na teh poteh različne podlage – s tem dosežemo, da je pes bolj pozoren na nas in da se mora malce bolj naprezati.

Razvedrilo

Treba je poskrbeti za razveselitev in razvedrilo – to dosežemo denimo z iskanjem njegove najljubše igrače ali priboljška, lahko vržemo žogo tako, da pes ne ve, v katero smer je poletela in jo mora iskati. Če ima z iskanjem težave, mu pomagamo. Na ta način se bo pes krepil, hkrati pa bo v sproščenem vzdušju pridobival osredotočenost in poslušnost. Možganska telovadba je tako kot pri človeku, izjemno pomembna tudi pri psu.

Dovolj počitka in spanja

Dovolj spanja in počitka je prav tako pomembno kot hrana in voda, je osnova zdravja psa. Počitek psu vrne novih moči, krepi in obnavlja imunski sistem, prebavila, srce in ožilje, živčni sistem in možgane.
Poskrbimo, da bo pasje življenje čim manj stresno. Vedeti moramo, da naša nepredvidljivost, nadiranje in celo telesno kaznovanje dolgoročno povzročijo izbruh takšne ali drugačne bolezni.

Ljubezen in družba

Da bo pes povsem srečen, potrebuje veliko ljubezni, naklonjenosti in življenja skupaj s svojimi ljudmi. Božanje, čohanje ter druge oblike dotikov so tisto, kar psa osrečuje. Za dobro počutje je odločilno tudi primerno ukvarjanje s psom. Pes se mora odzivati na osnovna povelja, kar je temelj za kakovostno sožitje. Pri tem je zelo pomembno, da nam pes zaupa in da se v kočljivih situacijah lahko zanese na nas.

Jože Vidic, dr. med. vet