Psička rešila dojenčico pred ognjem

Psička Sasha pasme pitt bull in dojenčica Masailah sta se rodili le nekaj dni narazen in vzpostavili čudovito vez. ”Sasha bi za malo dojenčico naredila vse,” pravi njena mama Latana Chai.

In to niso samo besede, kajti lanskega junija se to prav zares zgodilo. Ponoči je zagorelo zraven njihove družinske hiše in prva je na požar z lajanjem opozorila Sasha. Zmedena Chai, ki ni vedela, kaj se dogaja, je spustila Sasho noter, saj ji ni bilo jasno, zakaj sicer zelo miren pes naenkrat tako glasno laja.

Ko je Chai stopila ven, da bi pogledala, kaj se dogaja, je zagledala sosedovo hišo v ognju. Ker gre za vrstne hiše, ji je bilo jasno, da je ogrožena tudi njihova. Chai je stekla v sobo hčerke Masailah, da bi jo pravočasno rešila, a tu je pred njo že bila psička.

”Zagledala sem Sasho, kako nežno vleče deklico za pleničko ven iz sobe, na varno,” je povedala Chai in zraven poudarila, da jih je Sasha rešila pred ognjem in da je psička njihov junak.

Psa v vsako šolo?

”Terapevtski psi v šolah zmanjšujejo stres in pozitivno vplivajo na napetosti v učilnici.” Tako je v svojem govoru na konferenci dobrega počutja v Westminster Abbey dejal Damian Hinds, strokovnjak za izobraževanja.

Hinds je s svojim govorom podprl Sir Anthonyja Seldona, ki je predlagal, da bi vsaka šola v Veliki Britaniji imela vsaj enega psa. Kot je dejal, psi zares pozitivno vplivajo na ljudi, sploh ko gre za otroke, ki se težko izražajo.

”Pes je učinkovita in stroškovno ugodna pomoč učencem, da bi se v šoli počutili boljše. Otroci se, ko so žalostni ali tesnobni, lažje povežejo z živaljo, kot s človekom. Zato ne vidim hitrejše in lažje rešitve za pomoč otrokom v šoli, kot to, da mora vsaka šola imeti vsaj enega psa, ” je dejal Seldon.

Hinds pa je dejal, da je po obisku mnogih šol videl, zares kako pozitivno pes vpliva na otroke.

vir: www.standard.co.uk

Nemški ovčar 15 ur varoval izgubljenega malčka

Nemški ovčar Dasher si je že pri sedmih mesecih prislužil naziv heroja. Med močnim neurjem je več kot 14 dni v gozdu varoval dveletnega skrbnikovega malčka.

Ko je dveletni avstralski deček Dante odtaval od doma, je sprva to opazil samo pes Dacher. Dante je hodil po svoje, Dacher pa mu je zvesto sledil. Zgubila sta se v gozdu, okoli 3 kilometre od doma. Ko so starši opazili izginotje, so obvestili policijo, ki je pričela z iskanjem, le tega pa je ovirala močna nevihta, zaradi katere so morali iskanje preložiti. Naslednje jutro, 15 ur po izginotju, sta bila Dante in Dacher najdena v gozdu, kjer je sicer precej plenilcev, oba brez praske. Dantejeva presrečna mama je povedala, da nad Dacherjevim ravnanjem in obnašanjem ni presenečena, saj je od nekdaj izjemno zvest in vdan pasji član družine.

@heraldsun

9 pozitivnih učinkov psov na zdravje ljudi

Pasja družba je še kako dobra za zdravje, tako fizično kot psihično. 9 učinkov psov na zdravje ljudi:

1. Boljše zdravje srca

Psi resda popolnoma zapolnijo naše srce, poleg tega pa ga v resnici naredijo močnejšega. Študije kažejo, da pasja družba znižuje krvni tlak; uravnava holesterol; manjša raven trigliceridov in zmanjšuje možnost za srčni napad. Poleg tega pa imajo pasji skrbniki, ki so že srčni bolniki, boljše možnosti preživetja kot tisti, ki nimajo pasje družbe.

2. Bolj fit in aktivni

Vsaj dve uri in pol telesne aktivnosti na teden priporočajo strokovnjaki odraslim osebam in pasji skrbniki ta cilj dosežejo mnogo bolj pogosto kot ostali.

3. Pomoč pri izgubi teže

Dnevni sprehodi pomagajo izgubiti težo, saj nas pes prisili, da zapustimo udobje kavča, hkrati pa gre za prijetno in neprisiljeno vrsto rekreacije(sploh če nismo tip za kakšne dvoranske skupinske vadbe).

4. Boljše socialno življenje

Po raziskavah kar 40 % ljudi lažje vzpostavi stik v pasji družbi. Pes je najboljši medij za vzpostavitev komunikacije, kot tudi najverjetneje najbolj pogosta skupna tema pasjih skrbnikov.

5. Manj stresa

Samo nekaj minut, preživetih s psom, zmanjša tesnobo in krvni tlak ter poveča stopnjo seratonina in dopamina, ki imata pomembno vlogo za dobro počutje. Ljudje se s stresom soočajo mnogo bolj učinkovito, če imajo v bližini psa. Po raziskavah (pa tudi brez njih je to lahko ugotoviti) psi zmanjšujejo napetost v pisarni in tudi med zakonci.

6. Življenju dobi smisel in namen

Sploh po upokojitvi se veliko ljudi sooča s tem, da najdejo v življenju nov smisel, veselje, namen. Pes pa nekako prisili človeka, da še naprej počne stvari – da ga nahrani, da gre z njim na sprehod, četudi se skrbnik emocionalno ali fizično ne počuti dobro. Psi tako zelo pomagajo, da posameznik ni osamljen, da se ne izolira.

7. Manj depresije

Psi zmanjšujejo depresijo, zato tudi terapevtski psi velikokrat delujejo z depresivnimi posamezniki. Dokazano je tudi, da so pasji skrbniki manj nagnjeni k depresiji kot tisti, ki psa nimajo.

8. Preventiva pri alergijah

Če je včasih veljajo, da psi in mački negativno vplivajo na alergije pri otrocih, pa zadnje študije kažejo ravno obratno sliko. Prisotnost psa ali mačka v hiši kar do 33 % zmanjšuje možnost, da bo otrok trpel za alergijami, ki so povezane s hišnimi ljubljenčki.

9. Manj obiskov zdravnikov

Ljudje, stari nad 65 let, ki imajo doma psa, so za kar 30 % manj prisotni v zdravstvenih domovih kot tisti, ki psa nimajo. Razlog za to je najverjetneje vse zgoraj našteto.

Stroga zakonodaja za pasje skrbnike na Dunaju

Konec februarja so na Dunaju sprejeli zakon, po katerem morajo psi s seznama nevarnih pasem na javnih mestih nositi nagobčnik in biti na povodcu, delež alkohola v krvi njihovih lastnikov pa ne sme presegati 0,5 promila.

»Po tragičnem dogodku lansko jesen, ko je rotvajler pijane lastnice do smrti poškodoval dojenčka, smo zaostrili pravila, da bi v prihodnje preprečili tovrstne situacije. Pomembna se mi zdi varnost ljudi v našem mestu in tudi prijetno sobivanje psa in človeka – to pa je mogoče le, če se vsi držimo pravil,« je povedala dunajska mestna ministrica za zaščito živali Ulli Sima.

Za vse pse pa velja, da morajo v javnih prevoznih sredstvih in na javnih krajih, kjer se zbira veliko ljudi, nositi nagobčnik in biti na vrvici.

© Christian Houdek/PID

Mestni nadzorniki in policisti na Dunaju redno tudi preverjajo, ali imajo skrbniki nevarnih pasem izpit, ki je na Dunaju obvezen od leta 2010. Pri sestavljanju seznama nevarnih pasem so upoštevali pogostost napadov in moč ugriza ter za nevarne označili bulterierje, rotvajlerje, ameriške staffordske terierje, staffordske bulterierje, neapeljske, španske in argentinske mastife, pitbulterierje, tosa inuje, brazilske file, bulmastife in argentinske doge – pa tudi vse mešance teh pasem.

Poleg tega mestni nadzorniki pišejo kazni v višini 50 evrov za vse, ki ne pospravijo iztrebkov za svojim psom.

Na drugi strani pa je avstrijska prestolnica za bivanje s psom prijazno mesto – imajo skoraj 200 pasjih parkov, urejeno ogromno kopališče na Donavskem otoku in 3600 avtomatov z biorazgradljivimi vrečkami za pasje kakce.

vir: Mirjana M. Pintar, Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani 

Pes poginil med vožnjo v tovornem delu letala

Na letalu prevoznika Air France, ki je letelo iz Amsterdama v Los Angeles, so prejšnji teden ob pristanku našli mrtvega pasjega potnika. Let je trajal enajst ur, psa pa so vkrcali v tovorni del letala (cargo).

Letalska družba trdi, da je bil pes vkrcan pravilno ter da bo več o vzroku njegove smrti povedala obdukcija. Eden izmed zaposlenih pa je podal anonimno prijavo, da psa (bil naj bi sibirski haski) niso pravilno vkrcali ter da mu je zato zmanjkalo zraka.

Čeprav je vzrok smrti lahko tudi drugje, pa se ni zgodilo prvič, da je pes poginil na poletu, pravzaprav vsako leto slišimo kakšno takšno zgodbo. Večina strokovnjakov odsvetuje prevažanje v tovornem delu letala.

Takole pravi veterinar Emil Senčar: ”Spomnimo se na katastrofo v lanskem marcu, na francoskega buldoga na letalu v Ameriki, ki ga je lastnica morala zapreti v predal za prtljago po izrecnem nalogu stevardese in je med letom poginil. Potovanje psa v prostoru za prtljago v spodnjem delu letala, v sicer posebej prirejenih kletkah vsekakor odsvetujem. Predstavlja hud stres za psa in pogosto pride do smrti psa. Če imamo večjega psa in potujemo z letalom, ga vsekakor raje pustimo doma. Bolje mu bo, kjerkoli bo, kakor pa v tovornem delu letala, v hrupu in slabo izenačenem pritisku.”

Ko je postal prezahteven, so Yukija pri 8 mesecih oddali v zavetišče

Moč, instink, inteligenca in še več je lastnosti, ki volku podarjajo naziv ene najbolj spoštovanih živali na svetu.

Vse to je najverjetneje tisto, kar privlači ljudi, da si omislijo volčjake. Imeti kanček te divjosti doma pa se vendarle sliši razburljivo, kajne? Toda mnogo teh skrbnikov ne pomisli, da mala kepica zraste in postane velika, močna, pogosto tudi svojeglava.

vir fotografije: https://www.reddit.com/r/interestingasfuck/comments/ataark/im_the_girl_from_the_giant_wolf_post_heres/

Tako se je zgodilo z Yukijem, katerega DNA testi so pokazali, da je v njem 87,5 % sivega volka, 8,6 % sibirskega haskija in 3,9 % nemškega ovčarja. Praktično gre torej za volka, ki je odraščal pri družini, ko pa je pri osmih mesecih postal za njih prezahteven, so se ga znebili in ga odpeljali v zavetišče.

vir fotografije: https://www.reddit.com/r/aww/comments/re2s7/my_wolf_friend_yuki/

V zavetišču Shy Wolf Sanctuary so Yukija rešili in z namenom osveščanja delili njegove fotografije, ki so zbudile veliko pozornosti. V omenjenem zavetišču je prek 60 volkov in drugih divjih rešenih živali. Njihove živali niso primerne za posvojitev, zato je to zavetišče za živali edino upanje in zadnji dom. Misija tega zavetišča je ‘skozi osveščanje povezati ljudi in živali’. Pri ljudeh bi radi strah pred tovrstnimi živalmi zamenjali z zdravo mero spoštovanja.

vir fotografije: https://www.reddit.com/r/aww/comments/re2s7/my_wolf_friend_yuki/

”Posvojitev tovrstnih živali s seboj prinese poseben izziv, katerega se ljudje pogosto ne zavedajo. Sploh če v dom pride mladiček, je nemogoče predvideti, koliko volka bo v živali. Volkovi so v osnovi sramežljive in radovedne živali. Nekateri bodo vedno zbežali stran do novih ljudi, nekateri ob ljudeh, ob katerih se ne počutijo dobro, postanejo agresivni, tretji pa so lahko precej socialni. Za vse velja, da so selektivni, izbirajo svojo družbo in z izbranim navežejo edinstveno vez. V vsakem primeru pa gre za volkove in treba je spoštovati določene meje,’ pravijo v zavetišču v razmislek.

vir: boredpanda.com

Driska pri psih

Driska je eden najpogostejših bolezenskih znakov, s katerimi se srečujejo veterinarji, tako da je tudi vprašanje: »Kako naj ozdravim drisko?« eno najpogostejših vprašanj s strani pasjih skrbnikov. Preden se poglobimo v vzroke in načine zdravljenja driske, bomo najprej na kratko definirali, kaj sploh je driska.

Z besedo driska opisujemo pojav hitrega premikanja zaužite hrane skozi prebavila, kar se kaže z vsaj eno izmed naslednjih značilnosti: povečana pogostnost iztrebljanja, bolj razpuščeni ali vodeni iztrebki ali povečana količina iztrebkov. V nekaterih primerih je lahko iztrebkom primešana kri ali sluz.

Driska je lahko samostojna težava, lahko pa je povezana s katerim drugim bolezenskim znakom. Nekateri psi bodo imeli drisko in bodo sicer povsem normalni. To pomeni, da bodo imeli zdrav tek, ne bodo bruhali in bodo polni energije. V drugih primerih pa je driska povezana z bruhanjem, zmanjšanim tekom, letargičnostjo ali oslabelostjo. V teh primerih priporočamo, da poiščete pomoč veterinarja, ki bo odkril vzrok bolezni in predpisal ustrezno zdravljenje.

Drisko pri psih lahko povzroči že preprosta sprememba prehrane, so pa seveda možni tudi resnejši vzroki, kot so bolezni ali okužbe. Driska se lahko pojavi nenadoma in traja le kratek čas, lahko pa vztraja tudi več tednov/mesecev, ali pa se pojavlja občasno in spet premine. Na splošno kratkotrajna driska pri psih ni razlog za skrb, vendar če traja dlje kot le dan ali dva, lahko vodi do dehidracije. Takrat lahko driska tudi kaže na kakšno bolezensko stanje, ki ga mora preveriti veterinar.

Kaj pri psih povzroča drisko?

Za pojav driske pri psih je možnih več vzrokov. Za ustrezno zdravljenje je seveda zelo pomembno, da veterinar ugotovi pravi vzrok. Da to ugotovi, bo uporabil informacije, ki jih bo o pojavu in poteku bolezni povedal skrbnik, prav tako pa bo izvedel pregled bolnika in po potrebi opravil dodatne preiskave.


Med vzroki za pojav driske se pri psih najpogosteje pojavljajo:

  • nenadna sprememba hrane,
  • neprenašanje nekaterih vrst hrane,
  • zaužitje odpadkov ali pokvarjene hrane,
  • zaužitje strupenih snovi ali strupenih rastlin,
  • zaužitje tujkov (na primer igračk, plastičnih vrečk …),
  • alergijska reakcija na določeno sestavino hrane,
  • bakterijska ali virusna okužba,
  • notranji zajedavci,
  • vnetna bolezen prebavil,
  • bolezni ledvic ali jeter,
  • rak ali drugi tumorji na prebavilih,
  • uporaba nekaterih zdravil,
  • kolitis,
  • stres.

Splošni znaki, ki jih opazimo ob driski

Najbolj značilni znaki, ki jih opazimo ob driski, so tekoči ali razpuščeni iztrebki ali bolj pogosto iztrebljanje. Drugi znaki, ki so driski pogostokrat pridruženi, so vetrovi, kri ali sluz, primešana iztrebkom, spremenjena količina iztrebkov in napenjanje ob iztrebljanju. Drisko lahko spremljajo tudi letargičnost, dehidracija, povišana telesna temperatura, bruhanje, zmanjšan tek, hujšanje in povečana nuja po iztrebljanju.

Če opazimo, da so iztrebki obarvani črno, je možno, da pes krvavi iz želodca ali iz tankega črevesja, kar pomeni, da je treba čim prej obiskati veterinarja.

Kako drisko zdravimo?

Kadar se poleg driske ne pojavi noben drug bolezenski znak, si lahko v večini primerov pomagamo sami. Odraslim psom za 12 do 24 ur odvzamemo hrano, pri mladičih pa zmanjšamo obrok, da se prebavila umirijo. Vodo jim v tem obdobju ponudimo v manjših obrokih, vendar pogostokrat, saj moramo paziti, da ne pride do dehidracije. Nato psu ponudimo lahko prebavljiv obrok, ki je lahko pri veterinarju kupljena dietna hrana za prebavila ali pa kakšno pusto meso z rižem. Psu dajemo več manjših obrokov dnevno. Mnogo psov se lahko takega obroka prenaje in zaradi tega bruha. Z manjšimi obroki pa zmanjšamo možnost pojava dodatnih težav. Začnemo z manjšimi obroki: z eno žlico za manjše pse in z obrokom v velikosti tenis žogice za velike pse. Če pes ne bruha, mu ponudimo enako porcijo pol ure do ene ure kasneje. Potem prvi dan nadaljujemo z manjšimi obroki vsake tri do štiri ure. V naslednjih dneh psu ponudimo tri do štiri manjše obroke dnevno. Če se v nekaj dnevih driska ne ponovi, lahko postopoma preidemo na redno pasjo hrano.

Kdaj je treba psa z drisko peljati k veterinarju?

Če driska ne mine v dnevu ali dveh, ali pa če so driski pridruženi še drugi bolezenski znaki, se je treba obrniti za pomoč na veterinarja. Veterinarju bo v veliko pomoč, če mu bomo znali povedati, kdaj se je driska začela, kako pogostokrat je pes iztrebljal, kako so iztrebki videti in kako se pes počuti.


Vsekakor ne odlašajmo z obiskom pri veterinarju, če:

  • ima pes povišano telesno temperaturo,
  • v iztrebkih opazimo kri, ali če so iztrebki črno, katranasto obarvani,
  • sumimo, da je pes pojedel nekaj strupenega,
  • so dlesni blede ali rumenkaste,
  • je pes mladiček, pri katerem program cepljenja ni še izpeljan do konca,
  • pes kaže znake bolečin ali neugodja,
  • pes poleg driske tudi bruha.

Psu sami od sebe ne dajemo sami nobenih zdravil. Vsa zdravila dajemo izključno po nasvetu veterinarja.

Kaj bo storil veterinar?

Veterinar bo po vašem opisu težav psa pregledal, ocenil stopnjo dehidracije in iskal vzrok za pojav driske in drugih bolezenskih znakov. Glede na vzrok bo predpisal ustrezno zdravljenje.

Če je pes dehidriran, se veterinar pogostokrat odloči za nadomeščanje telesnih tekočin z infuzijo. Nadomeščanje vode s pitjem je namreč v mnogo primerih driske nezadostno, saj popita voda prehitro preide prebavila, da bi se ji uspelo vsrkati.

V nekaterih primerih driske je nujna stalna sprememba prehrane. Veterinar se lahko odloči za uporabo posebnih diet, s katerimi se izognemo vnosu določenih sestavin v organizem, ali za dieto, ki je obogatena z vlaknino, ima manj maščob ali izredno dobro prebavljivost.

V primeru notranjih zajedavcev bo psu predpisal ustrezno sredstvo za njihovo odpravljanje. Če so povzročitelji driske bakterije, potem je na vrsti zdravljenje z antibiotiki, ki jih veterinar predpiše tudi v primeru, poškodb sluznice prebavil in tako obstaja možnost, da bakterije iz prebavil preidejo v krvni obtok.

V določenih primerih se veterinar odloči tudi za zdravila, ki zmanjšujejo gibanje prebavil, se pravi, da upočasnijo prehajanje hrane skozi prebavila. Ta zdravila seveda niso primerna, če ima pes bakterijsko vnetje prebavil, ali je zaužil nekaj strupenega. Prav zato je treba pred uporabo zdravil poiskati točen vzrok driske.

So določeni psi bolj nagnjeni k pojavu driske kot drugi?

Nekatere pasme so bolj nagnjene k pojavu driske kot druge, med njimi so nemški ovčarji, pri katerih se pogosteje pojavlja bolezen trebušne slinavke in so bolj občutljivi za bakterijska vnetja v prebavilih. Bolj so občutljivi tudi mladi psi, zlasti, če niso bili cepljeni in nimajo redno odpravljenih notranjih zajedavcev. Driska je tudi pogostejša pri psih, ki pohajkujejo naokoli in brskajo po smeteh in kompostnikih.

Kako preprečujemo pojav driske?

Vedeti moramo, da lahko tudi popolnoma zdrav pes občasno dobi drisko. Kot že omenjeno: če te ne spremljajo drugi bolezenski znaki in mine v dnevu ali dveh, ni tu nobenega razloga za skrb. Z nekaj preprostimi ukrepi pa lahko možnost pojava driske zmanjšamo:

  • izogibamo se hrani, ki lahko povzroči, ali poslabša drisko. Psu ne dajemo začinjene hrane, surove zelenjave, človeške hrane in vsakršne hrane, ki je v preteklosti že povzročala težave;
  • pri psih redno izvajamo cepljenja proti kužnim boleznim in mu redno dajemo sredstva za odpravljanje notranjih zajedavcev;
  • psu preprečimo dostop do odpadkov, kompostnikov in pokvarjene hrane;
    med sprehajanjem pazimo, da pes ne zaužije ničesar, kar leži na tleh, ne uživa iztrebkov in rastlin, ki so lahko strupene ali škropljene, in da ne pije iz luž ali mlak;
  • psa ne izpostavljamo stresnim dejavnikom;
  • ko psu menjamo hrano, je dobra ideja, da jo uvedemo postopoma, torej, da jo nekaj dni v naraščajočih deležih mešamo z obstoječo hrano, s čimer prebavilom zagotovimo lažje navajanje na novo hrano.

Boštjan Vidic, dr. vet. med

5 razlogov ZA psa v postelji

Pes v postelji, da ali ne? Odločitev posameznika, se pa vseeno zdi, da se morajo tisti, ki s tem nimajo problemov, pogosto zagovarjati pred ‘nasprotniki’ ideje, da bi si s psom delili posteljo.

Pet razlogov, zakaj je dobro, da si s psom delimo posteljo:

1. Pozitiven vpliv na zdravje

Pes v postelji je lahko najboljša terapija za vse tiste, ki se spopadajo z depresijo, tesnobo, prekomernim stresom – in to priznavajo tudi strokovnjaki.

2. Boljši spanec

Vsakdo se kdaj spopada s rahlim in slabim spancem ali nespečnostjo. Crkljanje s pasjim prijateljem poveča nivo hormona oksitocina, ta pa spodbuja občutek sreče in sproščanje. Vse to pa vodi v sladke sanje …

3. Občutek varnosti

Za tiste, ki živijo sami, včasih to prinese s seboj občutek strahu, izolacije, osamljenosti. In največkrat ti občutki pridejo z nočjo. Prisotnost psa zagotovo najbolje poskrbi, da se človek počuti bolj varnega. Nenazadnje večina psov zalaja, če se približuje tujec ali kdo skuša vstopiti v stanovanje.
Toplota

4. Najboljši vir toplote

Psi imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje, kar pomeni, da nas v hladnih nočeh zagotovo dobro pogrejejo.
Ker je to zdravo tudi za psa

5. Ker je psu všeč

Nenazadnje, če pes rad spi v vaši postelji, potem je to zdravo tudi zanj. In zakaj mu ne bi tega ponudili v zameno za vse, kar nam daje v življenju?

Nenavadno prijateljstvo: slon in (leteča) psička

Če to ni najbolj ljubek živalski prijateljski par. Posvojen slon z imenom Bubbles in črna labradorka Bella sta postala najboljša prijatelja.

Tako Bella kot Bubbles prebivata v Myrle Beach Safari v Južni Karolini. Bubbla so v Afriki rešili potem, ko so njegove starše ubili divji lovci. Bil eden redkih posvojenih slončkov, ostale so izpustili ali jih celo ubili, saj zanje niso našli nastanitve.

Ko je Bubbles prišel v Myrle Beach Safari, je tehtal samo 150 kilogramov – za primerjavo, danes ima dobre 4 tone. Bello pa je v parku (za)pustil človek, ki je slonu zgradil plavalni bazen.

Odkar sta našla eden drugega, sta Bella in Bubbles nerazdružljiva. Najraje se skupaj igrata v vodi. Vse pa povedo prisrčne fotografije in posnetek …

vir: www.boredpanda.com