Ali tudi pes potrebuje dopust?

Počitnice so pred vrati. Če le gre, večina lastnikov vzame svojega kosmatinca s seboj tudi na dopust. Včasih pa to zaradi zdravstvenega stanja psa ali drugih razlogov ni mogoče.

Dejstvo je, da je pes najraje s svojim človekom, tudi, ko gre ta na počitnice. Pa v resnici tudi pes potrebuje oddih od vsakdana?

»Psi so bitja navad. Najbolje zanje je, da vsakodnevno prejemajo in izkušajo vse, kar potrebujejo – v smislu odnosov, sprehodov, hrane … Iti na počitnice, kakor jih pojmujemo ljudje, predstavlja zanje dodaten stres, kar sploh bolj boječi in negotovi psi težko prenašajo. Idealne počitnice za kužka bi bil zato čas, ko je vse njegovo ‘krdelo’ doma, ves čas skupaj, s čim manj stresa, ki mu ga sicer povzroča naše vsakodnevno hitenje, odhajanje in prihajanje,« nam je povedal priznani pasji psiholog Tilen Mlakar.

Tudi veterinar in direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar poudarja, da je kužek sproščen in maksimalno srečen vedno, kadar je v družbi svojega lastnika ali družine. To pomeni, da, ko se njegovo ‘krdelo’ premakne na počitnice, si vsekakor želi biti zraven. Vseeno mu je, v kateri kraj gredo na morje ali v planine, zanj je važno le, da gre zraven. »Vsekakor lahko kuža na dopustu tudi maksimalno uživa, kar še posebej velja za kužke, ki živijo v mestih, v stolpnicah in se gibljejo predvsem po betonu in asfaltu. Ti so presrečni, ko lahko divjajo po travnikih nekje na deželi, ali se sprehajajo s svojim lastnikom po obmorskih manj obljudenih poteh,« pravi Emil Senčar, ki vsekakor podpira, da gredo psi zraven na počitnice, kar velja za socializirane pse; za pse, ki živijo v tesnem stiku. »Če pustimo takega psa doma, lahko pride do odtujitvenega sindroma oziroma ločitvene tesnobe, ki je močno razširjena težava in so ji podvrženi nekateri psi. Odtujitveni sindrom je lahko uvod v hujše težave, kot so npr. napade epilepsije ali druge anksiozne motnje, plašnost, nezaupljivost in podobno,« opozarja sogovornik.

Odtujitveni sindrom se kaže v hudem stresu, če kužek ostane sam, neprestano joče, bevska, pospešeno diha in je zelo nemiren. Pri teh psih bi morala biti odločitev, da gre z nami na dopust, zagotova. »Drugače pa je psih, ki imajo kakršnekoli težave,« pravi Emil Senčar. »To velja predvsem za pse, ki imajo težave s srcem, so srčni bolniki, pse z raznimi internističnimi obolenji, kot so bolezni ledvic, jeter, trebušne slinavke. Skratka dobro moramo premisliti razloge za in proti pri bolnih, ostarelih in tudi psihično nestabilnih psih. Tu nam je lahko v veliko pomoč tudi lečeči veterinar, ki dobro pozna zdravstveno problematiko našega psa. Ta nam bo vsekakor predstavil razloge, zaradi katerih je bolje, da kuža ostane doma. Vsekakor svetujem posvet z njim.«

Naj gre pes z nami ali ne, prvi nasvet, ki ga svetuje pasji psiholog Tilen Mlakar, je, da kužku pri odhodu na počitnice pomagamo tako, da naše priprave niso stresne. Bolj, kot bo čutil naš stres, bolj bo negotov in težje bo vse skupaj prenašal.

Moški, ki imajo psa, so bolj privlačni

Nedavna raziskava spletnega portala za zmenkarije Match.com je pokazala, da ženske bolj privlačijo moški, ki imajo psa – v primerjavi z moškimi, ki imajo mačko, ali tistimi, ki nimajo hišnih ljubljenčkov.

Na vprašanje glede tega, ali bi šle na zmenek s pasjim lastnikom je kar 97 % sodelujočih žensk odgovorilo pritrdilno, z mačjim pa bi jih na zmenek šlo »le« 60 %. To naj bi bilo zaradi tega, ker pse lahko spoznajo že zelo kmalu v vezi, gredo skupaj na sprehod itd., medtem ko mačke veljajo za živali, ki imajo rade svojo zasebnost.

Poleg tega moški, ki ima psa, daje vtis odgovorne in zveste osebe, naj bi bil skrben in očetovski, ob njem pa naj bi se ženske počutile varno.

Seveda raziskava ni popolna, saj je zajela le določeno demografsko skupino (tiste, ki so vpisani na portal). Kljub temu pa je zanimivo, kako si ustvarimo predstavo o nekom glede na to, ali ima psa, kajne?

vir: thefrisky.com

Ko pes žveči in uničuje stvari

Na začetku nedolžna in zabavna igra lahko kmalu preraste v uničujoče in nevarno žvečenje, grizenje in trganje stvari.

Povsem normalno je, da mladiči in mladi psi žvečijo, trgajo in grizejo bolj kot odrasli psi, na ta način spoznavajo svet okrog sebe ali si olajšajo srbenje in bolečine pri rasti in menjavi zob.

Ne glede na vse lahko že takoj na začetku izločimo nekaj dejavnikov, ki prispevajo k uničujočemu vedenju psa. V prvi vrsti pes ne sme biti lačen. Lačni psi bodo prej iskali vir hrane in se bodo prej lotili predmetov, ki jih spominjajo na hrano. Ločitvena tesnoba je še en dejavnik, ki lahko močno vpliva na takšno vedenje. Na tem mestu naj opozorim, da obstaja velika razlika med ločitveno tesnobo in nevzgojenim psom. Psi, ki trpijo za ločitveno tesnobo, običajno žvečijo in trgajo le, kadar so sami. Nevzgojeni psi pa to počnejo tudi v drugačnih okoliščinah, tudi ob prisotnosti lastnika, drugega psa in podobno.

Zdolgočasen pes si hitro najde zabavo po svoji meri

V prvi vrsti bi vsekakor morali poskrbeti za zadostno vzgojo in socializacijo že mladička. Pomanjkanje gibanja in predvsem mentalne zaposlitve psa lahko kaj hitro privede k takšnim nezaželenim vedenjem. Zdolgočaseni psi bodo prej ali slej našli nekaj, s čimer se bodo zabavali. Kaj pa je bolj zabavnega od trganja novega kavča, ki tako omamno diši, ali žvečenja prepotenih čevljev lastnika? Zaposlite možgančke svojega psa in preusmerite njegovo energijo v pozitivno vedenje, ki si ga želimo.

Ponudite mu igrače za žvečenje in trganje

V času odraščanja ponudite svojemu psu primerne igrače za žvečenje in trganje. Pazite, da so te igrače resnično dobro narejene iz primernih materialov, ki se ne trgajo kar tako ali razpadajo. Igračo takoj, ko se začne trgati in razpadati, zavrzite, saj pes zlahka lahko pogoltne njene delce ali kar celo igračo.

Doslednost velja!

Bodite dosledni in psu pokažite, kaj sme in česa ne sme. Ni pošteno pričakovati od psa, da bo razlikoval, kateri vaši čevlji so za odpad in kateri so ravnokar iz trgovine. Zato mu nikar ne ponujajte predmetov, kot so stari čevlji, saj pes ne bo znal razlikovati med tistimi, ki jih lahko grize, in tistimi, ki jih ne sme.

Zaščitite smeti

Vsekakor morate svoje smeti dobro zaščititi. Še posebej mladi psi imajo veliko željo žvečiti, gristi in pojesti že uporabljene papirnate robčke, omamno dišeče nogavice in spodnje perilo … Vse to lahko privede tudi do zelo hudih zapletov in celo smrti psa.

Ne kaznujte ga takrat, ko najdete nekaj uničenega

Napake, ki jih nikakor ne smete narediti, so predvsem v smislu kaznovanja. Ne smete kaznovati psa za storjeno po tistem, ko je to že storil. Nič ne pomaga, če psa kaznujete, ko pridete domov iz službe in vidite raztrgan kavč. Pes v velikih primerih ne bo znal povezati neželenega vedenja s kaznijo in bo ta popolnoma odveč in neučinkovita. Nikakor ne zapirajte psa v kletko za več ur samo zato, da ne bo uničeval pohištva. Raje poskrbite za primerno vzgojo in socializacijo, kot da psa zapirate v majhno kletko samo zato, da ne bo ničesar uničil.

Urška Krivec

Polovica žensk naj bi petkov večer raje preživela v pasji družbi, kot pa s partnerjem

Pes je človekov najboljši prijatelj in naš odnos s kosmatinci je res nekaj najlepšega.

Aktualna raziskava o ljudeh in psih, ki so jo izvedli pri Purini, na katero se je odzvalo 1000 pasjih skrbnikov, je pokazala, da je v 95 % družin pes obravnavan kot enakopraven družinski član.

Polovica žensk, ki se je odzvala na raziskavo, pa je dejala, da je pes pravzaprav njihov najljubši družinski član, do te mere, da z njim raje preživljajo prosti čas ali petkov večer kot pa s svojim partnerjem ali drugimi družinskimi člani. Prav gotovo pa je najlepše, če ni treba izbirati kajne, pa da si kavč delimo z vsemi najljubšimi bitji?

Pa še nekaj številk iz raziskave: več kot polovica udeležencev je dejala, da je v trenutkih, ko prejmejo slabo novico, pes njihov najboljši tolažnik; 62 % ljudi pa se po napornem delavniku najraje sprosti v družbi svojega psa.

Zakaj tekanje po domačem vrtu za psa ni dovolj?

Ograjen in varen domač vrt je za vse skrbnike psov nekaj nezamenljivega. A to ne sme biti izgovor ali nadomestilo za sprehod, ki ga pes potrebuje prav vsak dan.

Kdor ima doma velik, ograjen vrt, kamor lahko spusti svojega psa, velikokrat v sodobnem, prenatrpanem načinu življenja namesto sprehoda izbere slednjo varianto. Toda sprehod ni blagodejen samo za vas, tudi pes vsak dan potrebuje sprehod.

Ograjen domač vrt je super rešitev – pes se nadiha svežega zraka in se razgiba v varnem okolju. Toda to ni dovolj, saj psi potrebujejo raznolikost. Večina psov uživa, ko vidi nove stvari, vonja nove vonjave, čuti nove ‘materiale’ pod nogami in ko sliši neznane zvoke.


Če pes ostaja v ograjenem domačem vrtu, to lahko vodi do nekaterih težav.


Zelo pogosto ti psi postanejo zdolgočaseni in frustrirani, kar lahko vodi do uničevalnega vedenja, poskusov pobega, pes lahko prične kazati znake teritorialnega vedenja, kot je pretirano lajanje, zaletavanje v ograjo, ko gredo mimo drugi ljudje ali psi. Prav tako pa nenehno preživljanje časa na domačem vrtu lahko vodi do tega, da pes postane manj samozavesten in sproščen pri stikih novimi ljudmi, živalmi in pri novih izkušnjah, saj jim zaradi pomanjkanja sprehodov ni vsakodnevno izpostavljen.


Psi so po svoji naravi radovedni raziskovalci in sprehod jim da to možnost raziskovanja.


Prav tako sprehajanje razvija družabne spretnosti psa, ko srečajo neznane otroke, odrasle, pse in druge živali. Za psa z vsakodnevnimi sprehodi tudi zvok motorja, avtomobila traktorja … postane popolnoma nemoteč.

Ograjen domač vrt je pravo bogastvo, treba pa je najti pravo razmerje med časom, ki ga pes preživi tam in med sprehodi. Četudi imate doma vrt, strokovnjaki svetujejo vsaj 20 minut sprehoda na dan. Če tovrstnega vrta doma ni, pa seveda še malo več.

Zakaj mora biti pes prijavljen in označen?

Bralka nam je poslala vprašanje in sicer jo zanima, zakaj mora biti pes prijavljen in označen. V nadaljevanju odgovor.

Vsak pes v naši državi mora biti označen, vpisan v register psov in redno cepljen proti steklini. To določa Zakon o zaščiti živali in trije pravilniki (Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali, Pravilnik o zaščiti hišnih živali in Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za netrgovske premike hišnih živali in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali).

Trenutno velja, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen z elektronskim transponderjem (mikročipom), oziroma da morajo biti tisti psi, ki bodo zapustili Slovenijo (četudi le začasno), označeni že pred prvo spremembo lastništva oziroma pred dopolnjenim tretjim mesecem. »Zadnji predlog sprememb in dopolnitev zakona o zaščiti živali, ki je bil oktobra lani v javni obravnavi, pa predlaga označevanje psov že do osmega tedna starosti, torej še v leglu pri prvem lastniku,« pravijo na UVHVVR.

Če lastnik psa ne prijavi v predpisanem času, to je v sedmih dneh od pridobitve, si lahko prisluži denarno kazen, in sicer od 200 do 400 evrov, medtem ko je znesek za pravne osebe ali samostojne podjetnike precej višji. Preveriti smo želeli tudi, koliko kazni je bilo zaradi neurejenega lastništva do zdaj izdanih, vendar, kot pravijo na UVHVVR, podatkov o kaznih na centralni ravni ne vodijo.

Psa, ki nima lastnika, obravnavajo kot zapuščeno žival in ga namestijo v zavetišče.

Andreja Šalamun

Se pes v našem domu dobro počuti?

Današnji pes je vrsta živali, ki se je sposobna izredno dobro prilagajati različnim življenjskim razmeram.

Sibirski haski je iz vlečnega psa mrzlih zim Inuitov prišel povsod po svetu, tudi v vroča področja Avstralije in nebotičnike New Yorka in Tokia. Zanimivo, kako dobro se prilagodijo tako različnim okoljem, v katerih včasih celo blestijo.

Človek ima na vedenje psa velik vpliv. Danes denimo veliko psov živi v majhnem stanovanju skupaj z enim človekom. Ni presenetljivo, da takšen pes razvije celo vrsto neželenih vedenj, ko lastnik odide v službo, na potovanje … Pes je v prvi vrsti socialno bitje, zato bi v konkretnem primeru ob odsotnosti lastnika vedenjske težave izboljšala že menjava okolja, družba z vrstniki, tudi odhod v pasji hotel – vse to je dobra popestritev sicer osamljenega časa, ko lastnika ni doma.

Konflikt, ki je prisoten iz dneva v dan in zelo vpliva na vedenja psa, je nekonsistentno vedenje človeka pri izkazovanju naklonjenosti, gest in pravil. Vsi lastniki smo krivi tega, ko enkrat želimo, da pes skače po nas in nas veselo pozdravi, spet drugič nam je popolnoma odveč. Vse interakcije, tako pozitivne kot negativne, imajo lahko posledice na vedenje psa. Ko nam pes ukrade hrano in mi veselo stečemo za njim, je to lahko v nekaterih primerih nagrajujoče za enega psa, za drugega to lahko pomeni kazen.

Se kosmatinec v našem domu dobro počuti?

Ne samo naše vedenje, tudi vse bolj moderna infrastruktura, oprema našega doma lahko vpliva na vedenje. Drseča, lepo spolirana tla, po katerih pes težko hodi, ostri robovi, kjer se lahko poškoduje in preveč čisto dišeče okolje, ki spremeni njegov način zaznavanja okolja ravno tako lahko vplivajo na življenje psa.

Le redko pomislimo tudi na vse svoje elektronske, magnetne naprave, ki sevajo tako ali drugače. Ljudje mogoče res ne zaznamo vseh zvokov, valovanj in vsega, kar nas obdaja v našem domu, a to še ne pomeni, da naši kosmatinci tega ne zmorejo. Za pse, ki imajo izredno občutljiv sluh, je lahko bivanje znotraj hiše včasih tudi neprijetno in vznemirjajoče. Ljudje, ki težijo k preveč čistemu okolju, v določeni meri tudi preprečujejo normalno vedenje in vzpostavljanje pravega kontakta med psom in človekom. Pes, ki ni deležen pravega čohanja zato, ker se lastnik boji odvečnih dlak na parketu, vsekakor ne bo doživel enakih čustev in razvil enakih vedenjskih vzorcev kot pes, ki je tega deležen v polni meri, ne glede na to, koliko dlak bo treba za tem posesati.

Skrbniki predebelega psa hoteli uspavati

Zlati prinašalec Kai je tehtal kar 78 kilogramov, ko so ga skrbniki pripeljali k veterinarju. Hoteli so ga uspavati, češ, da se pes že težko premika.

A veterinar jim je odgovoril, da je v Kai-ju še veliko življenja ter da tega ne bo naredil. Namesto tega je očitno zanemarjenega psa rešil iz rok skrbnikov, ter mu našel novo posvojiteljico.

This is Kai/FB
This is Kai/FB

Ko ga je Pam prvič pripeljala v novi dom, je trajalo kar 20 minut, da je Kai premagal stopnice in lahko vstopil v hišo. Vsak dan je nato s težavo premagal največ deset stopnic in dolga pot se je napovedovala do izgube več kot 40 kilogramov.

Toda ne Kai in ne Pam nista odnehala. Korak za korakom je pričel izgubljati kilograme in danes je zdrav in aktiven pes!

S psom v hribe – kdaj in kako?

Mnogi od nas se s štirinožnimi prijatelji radi podamo na bližnje hribe in gore. Izleti s psom so lahko naravnost čudoviti, lahko pa prava nočna mora. Kako pripraviti sebe in psa, da bomo lahko v naravi uživali vsi? Ne glede na to, ali odhajate le na bližji hribček, kamor hodijo vsi, ali na vaš skrivni kotiček, za katerega veste samo vi, se je na pot v hribe, gore ali obljudene izletniške poti treba dobro pripraviti.

Dobro se pripravite

Za začetek si vedno raje izberite pot, ki jo dobro poznate in za katero poznate vse pasti, še posebej, ko gre za vaš prvi izlet s psom v hribe. To je še posebej pomembno v poletnih časih, ko bo vam in psu prijala senčna pot. Še posebej poleti in tudi spomladi ne pretiravajte. Izbirajte poti, ki imajo za vas in za psa dovolj možnosti ohladitve (senčni predeli, potoki …). Psi se namreč ne znojijo tako kot mi po celem telesu, ampak se lahko ohlajajo zgolj preko smrčka, ust in preko blazinic na tačkah. Upoštevajte svojo in pasjo fizično in psihično pripravljenost ter zdravstveno stanje in starost psa. Vaša primerna oprema ne sme biti pod vprašajem, poskrbite pa tudi za primerno opremo psa.


Tako kot v vsako urbano okolje tudi v hribe in gore sodijo le dobro vzgojeni in socializirani vodniki. Da, prav ste prebrali – vodniki.


Obvezna oprema

Priporočljiva je oprsnica, obvezni pa so povodec, posoda za vodo in prva pomoč. Ne pozabite na vrečke za pobiranje iztrebkov. Ko se odpravljate na obljudene poti, pospravite za svojim psom, ob poteh, kjer ni košev pa vsaj iztrebek odstranite s poti.

Kdaj je pravi čas?

Bolj zahtevne pohode prihranite za čas, ko bo vaš pes star vsaj leto dni. Do takrat telo še intenzivno raste. Psi odrastejo šele nekje pri 2 do 3 letih starosti, kar seveda ne pomeni, da ne morejo prej z vami na pohod. Pazite le, da je hoja po klancu gor in še posebej navzdol počasna, hoja po stopnicah in koreninah pa previdna. Osvajajte vse to že z mladim psom po njegovih zmožnostih. Tako se bo privadil tudi hoje po zahtevnejših terenih, a ne pretiravajte. Tek in skakanje brez nadzora lahko v fazi odraščanja puščata škodljive posledice.


Psi odrastejo šele nekje pri 2 do 3 letih starosti, kar seveda ne pomeni, da ne morejo prej z vami na pohod. Pazite le, da je hoja po klancu gor in še posebej navzdol počasna, hoja po stopnicah in koreninah pa previdna.


Priprava psa na hojo

Sprehodi v hribih, po obljudenih poteh ali brezpotjih se zelo razlikujejo. V vsakem primeru moramo svojega kosmatinca privaditi na različne terene, potoke, korenine, mostove, prepade, skale in drseče podlage. Še posebej v teh pomladnih dneh moramo paziti, da psa naučimo pravilne hoje. Nikakor nas ne sme odrivati, prehitevati in zriniti s poti. Naučimo ga počasne hoje. Divjanje in vlečenje ter porivanje lahko vodi v zdrs vas, vašega psa ali pa naključnega sprehajalca, kar je lahko pri težjih terenih tudi smrtno nevarno. Začenjajo se tečaji šolanja psov in socializacija; vzgoja je prva in najpomembnejša stvar, ko se odpravljate kamorkoli.

Socializacija in vzgoja psa

Tako kot v vsako urbano okolje tudi v hribe in gore sodijo le dobro vzgojeni in socializirani vodniki. Da, prav ste prebrali – vodniki! Nič kolikokrat boste srečali spuščene pse ali pa vodnike, ki jih psi vlečejo, lajajo, renčijo na vas in vašega psa. Za vse to niso krivi psi, ampak vodniki, ki svojih psov niso ne vzgojili, ne socializirali, ali pa jim je vseeno za vse okrog njih. Mogoče ste tudi vi eden izmed takšnih sprehajalcev, ki pravi: «Moj je priden, ničesar ne bo naredil.« Ne glede na to, kako dobro je vzgojen vaš pes, ste dolžni poskrbeti za to, da vaš pes ne moti okolice in zanjo ni nevaren. Preganjanje divjadi ne sodi ne v domač gozd in v hribe. Še posebej na obljudenih mestih boste srečevali najrazličnejše ljudi in pse. Vsi imajo pravico biti tam, vaša dolžnost pa je, da je vaš pes na vrvici, poslušen in tesno pri vodniku. Ko vidite drugega človeka, psa ali žival, mora biti vaš pes pod nadzorom. Hoja na popuščenem povodcu je zelo težka vaja, a sila pomembna pri hoji v gore. Naučite psa, naj hodi za vami, naučite ga odpoklica, hoje brez vrvice … Običajno že v mali šoli mladičke peljejo na krajše pohode čez mostove, korenine, potoke, drseče podlage v gozdu … To so gradniki zaupanja med vodnikom in psom, ki so v gorah sila pomembni. Zato ne odlašajte in se ne bojte. Pogumno v gore, še prej pa poskrbite za varnost, še posebej s primerno vzgojo in socializacijo.

avtor: Urška Krivec

 

Psička rešila dojenčico pred ognjem

Psička Sasha pasme pitt bull in dojenčica Masailah sta se rodili le nekaj dni narazen in vzpostavili čudovito vez. ”Sasha bi za malo dojenčico naredila vse,” pravi njena mama Latana Chai.

In to niso samo besede, kajti lanskega junija se to prav zares zgodilo. Ponoči je zagorelo zraven njihove družinske hiše in prva je na požar z lajanjem opozorila Sasha. Zmedena Chai, ki ni vedela, kaj se dogaja, je spustila Sasho noter, saj ji ni bilo jasno, zakaj sicer zelo miren pes naenkrat tako glasno laja.

Ko je Chai stopila ven, da bi pogledala, kaj se dogaja, je zagledala sosedovo hišo v ognju. Ker gre za vrstne hiše, ji je bilo jasno, da je ogrožena tudi njihova. Chai je stekla v sobo hčerke Masailah, da bi jo pravočasno rešila, a tu je pred njo že bila psička.

”Zagledala sem Sasho, kako nežno vleče deklico za pleničko ven iz sobe, na varno,” je povedala Chai in zraven poudarila, da jih je Sasha rešila pred ognjem in da je psička njihov junak.