Supanje s psom

Zelo priljubljeni šport v zadnjem času je supanje. Zakaj tega ne bi počeli skupaj z našim najboljšim prijateljem?

Tudi v Sloveniji imamo društva in posameznike, ki ponujajo tečaje supanja s psom in vas naučijo osnov in pasti takšnega športa. Supanje je lahko odlično sredstvo za pripravo psa na vodo, hkrati pa ponuja zelo priporočljive vaje za ravnotežje – tako nas kot pasjega prijatelja. Najprej je treba psa privaditi na desko in zgraditi njegovo samozavest. Nato pa naj se dogodivščina začne.

Po brutalnem napadu poginil reševalni pes Rex

Prejšnji teden so v Karlovcu neznanci brutalno pretepli Rexa, reševalnega psa karlovških gasilcev. Rex je poškodbam podlegel.

Rex, star komaj 15 mesecev, je bil reševalni pes karlovške gasilske enote, ki je živel z enim izmed gasilcev, Dejanom Ranitovićem. Ko je bil ta na delu, so v njegovo hišo vdrli neznanci (ni jasno, ali je bil eden, ali jih je bilo več) in na dvorišču jih je pričakal Rex. Lotili so se ga s palicami in ga na brutalen način pretepli. Čeprav je za začetku kazalo, da si bo pes opomogel, zanj je ‘navijalo’ ogromno ljudi, ki so žalostno zgodbo zasledili na spletu, je na koncu Rex poškodbam podlegel. Storilec še ni znan.

Pes premalo pije? Naredite vodo z okusom!

Ta ideja vam ne bo prišla prav samo poleti, ampak v vseh situacijah, ko mora pes spiti več.

Priprava vode z okusom je zelo enostavna: skuhajte meso po želji in okusu vašega psa. Vodo, v kateri se je kuhalo meso, shranite v posodo za ledene kocke ali katere druge ustrezne modelčke. Kocke nato po potrebi odtajajte in zmešajte v skledo s pasjo vodo. Dale ji bodo čisto dovolj okusa, da bodo premamile psa in bo spil več.

Hidracija je še posebej pomembna v vročih dnevih; imejte v mislih, da psi na suhi hrani že v osnovi pijejo več, psi, ki uživajo mokro ali svežo hrano, pa manj, saj že s samo hrano vase vnesejo veliko tekočine.

Lena Gregorčič

Tujek pri psu – kako ravnati?

Tujki lahko pridejo v telo skozi naravne odprtine, kot so nos, sapnik, oči, usta …

Če smo prepričani, da lahko tujek odstranimo, ne da bi povzročili življenjsko nevarne okoliščine (krvavitev), potem to storimo. Pri tem gre pogosto za manjše koščke lesa, črepinje ali trnje. Ko tujek odstranimo, rano ustrezno oskrbimo. Velikih tujkov ne odstranjujemo, ampak jih prepustimo veterinarju. Odstranitev bi bila lahko usodna, saj ne vemo, katera tkiva so poškodovana in v kolikšni meri. Lahko se zgodi tudi, da tujek pritiska na večjo krvno žilo in če bi ga izvlekli, bi s tem povzročili močnejšo krvavitev. V tem primeru bi z odstranitvijo tujka naredili več škode kot koristi.

Če je mogoče, tujek fiksiramo (denimo s trikotno ruto) ali s povojem. S tem tujek ohranimo v določenem položaju in preprečimo nadaljnje poškodbe tkiva zaradi premikanja. Seveda je v tem primeru potrebna čim hitrejša veterinarjeva pomoč.

Kako psa navaditi na vodo?

Niso vsi psi rojeni plavalci, nekatere je potrebno na vodo navaditi. Kako to storimo?

Najprej začnemo postopoma, če je mogoče že z mladičkom. Nikakor ga ne primemo v naročje in kar vržemo v globoko vodo. S tem lahko razvije strah in ne bo več dober plavalec, niti sproščen v vodi, kot si želimo.

Začnemo v nizki, mirni vodi in na ne preveč zahtevni podlagi. Močan tok in globoka voda v začetni fazi nimata česa iskati pri psih, ki še ne znajo dobro plavati. Tok reke je lahko premočan za psa in ga lahko kaj hitro odnese stran od nas. Psa poskušamo zvabiti v vodo, mogoče tako, da gremo sami v vodo, mu mečemo igračko, žogico … Naj se počuti prijetno in razigrano.

V dovolj globoki vodi bo sam zaplaval in to nagradimo. A v tako globoko vodo ga zvabimo šele kasneje, ko se počuti varno in sproščeno v vodi, kjer še vedno lahko stoji. Mečemo zgolj plavajoče igrače in ne kamenja, ki ga pes ne more najti, ne da bi potopil glavo v vodo.

Urška Krivec

Odhajate s psom na letalo?

Če je veliko psov navajenih vožnje v avtomobilu, pa tega ne moremo trditi za vožnjo z letalom, ki zna biti mnogo bolj problematična.

Pred potovanjem z letalom se je treba najprej posvetovati z veterinarjem. Manj problematično je potovanje z letalom za manjše pse – tisti, ki so težki do 8 kilogramov, so običajno lahko z lastnikom v kabini (v kletki pod sedežem). Vse ostale variante pa so po mnenju našega sogovornika Emila Senčarja nevarne: »Spomnimo se nedavne katastrofo, na francoskega buldoga na letalu v Ameriki, ki ga je lastnica morala zapreti v predal za prtljago po izrecnem nalogu stevardese in je med letom poginil. Potovanje psa v prostoru za prtljago v spodnjem delu letala, v sicer posebej prirejenih kletkah, vsekakor odsvetujem. Predstavlja hud stres za psa in pogosto pride do smrti psa. Če imamo večjega psa in potujemo z letalom, ga vsekakor raje pustimo doma. Bolje mu bo, kjerkoli bo, kakor pa v tovornem delu letala, v hrupu in slabo izenačenem pritisku.«

Potovanje psa v prostoru za prtljago v spodnjem delu letala, v sicer posebej prirejenih kletkah, vsekakor odsvetujem.

Če drugače ne gre, psa na situacijo v tovornem delu letala poskusimo pripraviti že doma. Pasji psiholog Tilen Mlakar svetuje, da psa na daljše obdobje v boksu v tovornem delu letala pripravimo tako, da ga navadimo biti sam v boksu že v drugih okoljih ali vsaj doma. Če boksa ni navajen in ima že doma ločitveno tesnobo, letalo zanj gotovo ne bo prijetna izkušnja.

Nekateri bi to problematiko reševali s pomirjevali, kar strokovnjaki odsvetujejo, saj se tako pes ne more odzvati na premike letala in lahko pride do poškodb.

Stres pa zagotovo lahko omilimo tako, da se na letališče odpravimo že veliko pred predvidenim letom, da se pes ne bo vznemiril že med čakanjem v veliki gneči, da psa ne hranimo vsaj 6 ur pred letom in da izberemo direktno povezavo brez postankov. Ne pozabimo, da nima vsako letalo nadzorovanega tlaka in temperature v tovornem delu, zato se moramo prepričati, da je tako na letalu, s katerim potujemo. O psu v tovornem delu tik pred vzletom obvestimo tudi stevardese. V kletki naj ima kuža obvezno svojo odejo oz. njemu ljubo igračo, ne pozabimo pa kletke označiti z osebnimi podatki in končno destinacijo potovanja.

Za pogoje pri prevažanju psov smo pogledali na spletno stran Adrie Airways. Žival mora biti v primerni torbi oz. kletki za živali, imeti pa mora tudi zdravniška potrdila in dokazila o cepljenjih, dovoljenjih za vnos, tranzitna dovoljenja, izhodna dovoljenja in druge dokumente, ki jih za živali zahtevajo države, v katere oz. skozi katere potujete. V potniško kabino lahko vzamemo psa (in mačka), ki ne presega 8 kg (vključno s torbo oz. kletko). En potnik ima lahko samo eno kletko, v eni kletki mora biti samo ena žival, kletka pa mora biti tako velika, da lahko žival v njej vstane in se obrne.

Ali tudi pes potrebuje dopust?

Počitnice so pred vrati. Če le gre, večina lastnikov vzame svojega kosmatinca s seboj tudi na dopust. Včasih pa to zaradi zdravstvenega stanja psa ali drugih razlogov ni mogoče.

Dejstvo je, da je pes najraje s svojim človekom, tudi, ko gre ta na počitnice. Pa v resnici tudi pes potrebuje oddih od vsakdana?

»Psi so bitja navad. Najbolje zanje je, da vsakodnevno prejemajo in izkušajo vse, kar potrebujejo – v smislu odnosov, sprehodov, hrane … Iti na počitnice, kakor jih pojmujemo ljudje, predstavlja zanje dodaten stres, kar sploh bolj boječi in negotovi psi težko prenašajo. Idealne počitnice za kužka bi bil zato čas, ko je vse njegovo ‘krdelo’ doma, ves čas skupaj, s čim manj stresa, ki mu ga sicer povzroča naše vsakodnevno hitenje, odhajanje in prihajanje,« nam je povedal priznani pasji psiholog Tilen Mlakar.

Tudi veterinar in direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar poudarja, da je kužek sproščen in maksimalno srečen vedno, kadar je v družbi svojega lastnika ali družine. To pomeni, da, ko se njegovo ‘krdelo’ premakne na počitnice, si vsekakor želi biti zraven. Vseeno mu je, v kateri kraj gredo na morje ali v planine, zanj je važno le, da gre zraven. »Vsekakor lahko kuža na dopustu tudi maksimalno uživa, kar še posebej velja za kužke, ki živijo v mestih, v stolpnicah in se gibljejo predvsem po betonu in asfaltu. Ti so presrečni, ko lahko divjajo po travnikih nekje na deželi, ali se sprehajajo s svojim lastnikom po obmorskih manj obljudenih poteh,« pravi Emil Senčar, ki vsekakor podpira, da gredo psi zraven na počitnice, kar velja za socializirane pse; za pse, ki živijo v tesnem stiku. »Če pustimo takega psa doma, lahko pride do odtujitvenega sindroma oziroma ločitvene tesnobe, ki je močno razširjena težava in so ji podvrženi nekateri psi. Odtujitveni sindrom je lahko uvod v hujše težave, kot so npr. napade epilepsije ali druge anksiozne motnje, plašnost, nezaupljivost in podobno,« opozarja sogovornik.

Odtujitveni sindrom se kaže v hudem stresu, če kužek ostane sam, neprestano joče, bevska, pospešeno diha in je zelo nemiren. Pri teh psih bi morala biti odločitev, da gre z nami na dopust, zagotova. »Drugače pa je psih, ki imajo kakršnekoli težave,« pravi Emil Senčar. »To velja predvsem za pse, ki imajo težave s srcem, so srčni bolniki, pse z raznimi internističnimi obolenji, kot so bolezni ledvic, jeter, trebušne slinavke. Skratka dobro moramo premisliti razloge za in proti pri bolnih, ostarelih in tudi psihično nestabilnih psih. Tu nam je lahko v veliko pomoč tudi lečeči veterinar, ki dobro pozna zdravstveno problematiko našega psa. Ta nam bo vsekakor predstavil razloge, zaradi katerih je bolje, da kuža ostane doma. Vsekakor svetujem posvet z njim.«

Naj gre pes z nami ali ne, prvi nasvet, ki ga svetuje pasji psiholog Tilen Mlakar, je, da kužku pri odhodu na počitnice pomagamo tako, da naše priprave niso stresne. Bolj, kot bo čutil naš stres, bolj bo negotov in težje bo vse skupaj prenašal.

Moški, ki imajo psa, so bolj privlačni

Nedavna raziskava spletnega portala za zmenkarije Match.com je pokazala, da ženske bolj privlačijo moški, ki imajo psa – v primerjavi z moškimi, ki imajo mačko, ali tistimi, ki nimajo hišnih ljubljenčkov.

Na vprašanje glede tega, ali bi šle na zmenek s pasjim lastnikom je kar 97 % sodelujočih žensk odgovorilo pritrdilno, z mačjim pa bi jih na zmenek šlo »le« 60 %. To naj bi bilo zaradi tega, ker pse lahko spoznajo že zelo kmalu v vezi, gredo skupaj na sprehod itd., medtem ko mačke veljajo za živali, ki imajo rade svojo zasebnost.

Poleg tega moški, ki ima psa, daje vtis odgovorne in zveste osebe, naj bi bil skrben in očetovski, ob njem pa naj bi se ženske počutile varno.

Seveda raziskava ni popolna, saj je zajela le določeno demografsko skupino (tiste, ki so vpisani na portal). Kljub temu pa je zanimivo, kako si ustvarimo predstavo o nekom glede na to, ali ima psa, kajne?

vir: thefrisky.com

Ko pes žveči in uničuje stvari

Na začetku nedolžna in zabavna igra lahko kmalu preraste v uničujoče in nevarno žvečenje, grizenje in trganje stvari.

Povsem normalno je, da mladiči in mladi psi žvečijo, trgajo in grizejo bolj kot odrasli psi, na ta način spoznavajo svet okrog sebe ali si olajšajo srbenje in bolečine pri rasti in menjavi zob.

Ne glede na vse lahko že takoj na začetku izločimo nekaj dejavnikov, ki prispevajo k uničujočemu vedenju psa. V prvi vrsti pes ne sme biti lačen. Lačni psi bodo prej iskali vir hrane in se bodo prej lotili predmetov, ki jih spominjajo na hrano. Ločitvena tesnoba je še en dejavnik, ki lahko močno vpliva na takšno vedenje. Na tem mestu naj opozorim, da obstaja velika razlika med ločitveno tesnobo in nevzgojenim psom. Psi, ki trpijo za ločitveno tesnobo, običajno žvečijo in trgajo le, kadar so sami. Nevzgojeni psi pa to počnejo tudi v drugačnih okoliščinah, tudi ob prisotnosti lastnika, drugega psa in podobno.

Zdolgočasen pes si hitro najde zabavo po svoji meri

V prvi vrsti bi vsekakor morali poskrbeti za zadostno vzgojo in socializacijo že mladička. Pomanjkanje gibanja in predvsem mentalne zaposlitve psa lahko kaj hitro privede k takšnim nezaželenim vedenjem. Zdolgočaseni psi bodo prej ali slej našli nekaj, s čimer se bodo zabavali. Kaj pa je bolj zabavnega od trganja novega kavča, ki tako omamno diši, ali žvečenja prepotenih čevljev lastnika? Zaposlite možgančke svojega psa in preusmerite njegovo energijo v pozitivno vedenje, ki si ga želimo.

Ponudite mu igrače za žvečenje in trganje

V času odraščanja ponudite svojemu psu primerne igrače za žvečenje in trganje. Pazite, da so te igrače resnično dobro narejene iz primernih materialov, ki se ne trgajo kar tako ali razpadajo. Igračo takoj, ko se začne trgati in razpadati, zavrzite, saj pes zlahka lahko pogoltne njene delce ali kar celo igračo.

Doslednost velja!

Bodite dosledni in psu pokažite, kaj sme in česa ne sme. Ni pošteno pričakovati od psa, da bo razlikoval, kateri vaši čevlji so za odpad in kateri so ravnokar iz trgovine. Zato mu nikar ne ponujajte predmetov, kot so stari čevlji, saj pes ne bo znal razlikovati med tistimi, ki jih lahko grize, in tistimi, ki jih ne sme.

Zaščitite smeti

Vsekakor morate svoje smeti dobro zaščititi. Še posebej mladi psi imajo veliko željo žvečiti, gristi in pojesti že uporabljene papirnate robčke, omamno dišeče nogavice in spodnje perilo … Vse to lahko privede tudi do zelo hudih zapletov in celo smrti psa.

Ne kaznujte ga takrat, ko najdete nekaj uničenega

Napake, ki jih nikakor ne smete narediti, so predvsem v smislu kaznovanja. Ne smete kaznovati psa za storjeno po tistem, ko je to že storil. Nič ne pomaga, če psa kaznujete, ko pridete domov iz službe in vidite raztrgan kavč. Pes v velikih primerih ne bo znal povezati neželenega vedenja s kaznijo in bo ta popolnoma odveč in neučinkovita. Nikakor ne zapirajte psa v kletko za več ur samo zato, da ne bo uničeval pohištva. Raje poskrbite za primerno vzgojo in socializacijo, kot da psa zapirate v majhno kletko samo zato, da ne bo ničesar uničil.

Urška Krivec

Polovica žensk naj bi petkov večer raje preživela v pasji družbi, kot pa s partnerjem

Pes je človekov najboljši prijatelj in naš odnos s kosmatinci je res nekaj najlepšega.

Aktualna raziskava o ljudeh in psih, ki so jo izvedli pri Purini, na katero se je odzvalo 1000 pasjih skrbnikov, je pokazala, da je v 95 % družin pes obravnavan kot enakopraven družinski član.

Polovica žensk, ki se je odzvala na raziskavo, pa je dejala, da je pes pravzaprav njihov najljubši družinski član, do te mere, da z njim raje preživljajo prosti čas ali petkov večer kot pa s svojim partnerjem ali drugimi družinskimi člani. Prav gotovo pa je najlepše, če ni treba izbirati kajne, pa da si kavč delimo z vsemi najljubšimi bitji?

Pa še nekaj številk iz raziskave: več kot polovica udeležencev je dejala, da je v trenutkih, ko prejmejo slabo novico, pes njihov najboljši tolažnik; 62 % ljudi pa se po napornem delavniku najraje sprosti v družbi svojega psa.