10 nasvetov za vroče poletne dni

Poletje prinaša s seboj določene izzive, s katerimi se soočamo pasji skrbniki. Pripravili smo 10 nasvetov za vroče dni.
  1. Nikoli ne puščajte psa v avtomobilu. Avtomobil se na soncu lahko segreje v minutah.
  2. Poskrbite za zaščito tačk. Vroč asfalt lahko poškoduje in povzroči opekline na blazinicah.
  3. Poskrbite za zaščito pred zajedavci, ne pozabite na srčno glisto.
  4. Naučite psa plavati. Niso vsi psi rojeni dobri plavalci, nekateri se morajo tega še naučiti.
  5. Vedno naj ima dostop do sence in sveže vode.
  6. Naj se ohladi v otroškem bazenčku ali plastičnem peskovniku, v katerega nalijemo vodo.
  7. Imejte pse na povodcu predvsem povsod tam, kjer bi psa lahko ugriznila kača.
  8. Nič ni narobe, če v poletni vročini pes manj je. V poletni vročini psom včasih ne ustreza močna prehrana niti velike količine hrane. Nikar ne puščajte hrane, tudi briketov na voljo zunaj več kot pol ure. Poleti se bodo maščobe kvarile, hrana je na vročini hitro pokvarljiva, tudi muhe bodo odlagale svoja jajčeca na hrano, ki bo nastavljena zunaj.
  9. Preverite popotno dokumentacijo. Če s psom odhajate na počitnice v tujino, ne pozabite že pred odhodom preveriti potnega lista psa in predvsem, ali bo cepljenje za steklino veljavno tudi, ko se boste vračali nazaj in ne samo, ko boste prvič prestopili mejo.
  10. Poskrbite za ustrezno varstvo. Odgovorno in objektivno razmislite o tem, kaj bi bilo za vašega psa in vas najbolje. Mu lahko nudite med dopustom dovolj časa, pozornosti in hladnega prostora, ali bi se bolje počutil doma, mogoče nekje v varstvu pri sorodnikih ali v pasjem hotelu? Pretehtajte najboljše rešitve in izberite takšno, ki bo ustrezala tako vam kot vašemu psu, da boste lahko uživali v poletnih dnevih vsi. Dopustovanje s psom tako kot dopustovanje z otroki zahteva kar nekaj prilagajanja.

Urška Krivec

Poletne tegobe mačk: od sončnih opeklin do pikov insektov

Poletje tudi za mačke prinaša številne tegobe. Tokrat o nekaj najbolj pogostih …

Sončne opekline – posebej občutljive so svetle mačke

Tudi mačke lahko opeče sonce. Če je naša mačka obarvana svetleje, zlasti po glavi in uhljih, ji na konice uhljev lahko nanesemo zaščitno kremo, ki bo občutljivo kožo zaščitila pred UV žarki. Strokovnjaki priporočajo posebne kreme, namenjene prav hišnim ljubljenčkom, lahko pa uporabimo kakšno bolj naravno, namenjeno otrokom. »Mačke namreč na teh izpostavljenih delih dobijo sončne opekline, ki lahko dolgoročno vodijo do pojava rakavih sprememb. V skrajnih primerih je potreben kirurški poseg ali obsevanje,« pojasni naša sogovornica, Zlata Čop, dr. vet. med.

Bolhe in klopi

Če ima naša mačka prost izhod, ali pa če preživlja igralne urice na vrtu, ne pozabimo na zaščito pred zunanjimi zajedavci, predvsem bolhami in klopi. »Že ena bolha lahko na naši mački izleže več kot 50 jajčec na dan, iz katerih se kmalu razvijejo mlade, ki tudi ležejo jajčeca … Invazija je pred vrati,« ponazori Zlata Čop in doda, da so bolhe tudi vmesni gostitelji trakulje.

Nikakor pa ne uporabljamo sredstev, namenjenih odpravi zunanjih zajedavcev pri psih. Številni pripravki so za mačke smrtno nevarni!

Zastrupitve predvsem posledica škropiv

Mačke se redkeje zastrupijo kot psi. Hrane, ki ni sveža, ima čuden vonj, ali je pokvarjena, se mačka v nasprotju z večino psov ne bo niti dotaknila. Tudi kakšnim pozabljenim škatlicam s strupi za polže in razne vrtne škodljivce ter strupom za podgane se bo mačka po izkušnjah veterinarke izognila.

»Nevarnost zastrupitve preži nanje predvsem tam, kjer smo kaj škropili, pa je mačka dobila ostanke strupa na kožuh, tačke. Z lizanjem, nego kožuha ali pa z vsrkanjem preko kože strupi lahko pridejo v telo in povzročijo zdravstvene težave,« pa poudarja na skrite nevarnosti vrtičkov. Znaki zastrupitve se najpogosteje kažejo z živčnimi znaki, preobčutljivostjo, tresavico, bruhanjem, drisko, oslabelostjo. V primeru suma na zastrupitev moramo takoj k veterinarju, saj lahko sicer to vodi v smrt. Pri ukrepanju na kliniki bo v pomoč, če bomo vedeli, s čim se je mačka zastrupila. Posebej nevarni so pesticidi, pa tudi rodenticidi, ki jih mačka lahko zaužije skupaj z mišjo.

Mačke rade jedo travo. Če je ni na voljo, se zlasti notranje mačke lotijo sobnih rastlin. Vedno preverimo, če zanje niso strupene.

Piki insektov

Mačke so rojeni lovci. Posebej mlade preganjajo vse od miši, martinčkov, ptic, metuljev, hroščev do pajkov, čebel, os in sršenov. »Tudi kače se večinoma ne prestrašijo. Seveda občasno prihaja do pikov s posledično bolečino, oteklino. Pogosto je treba poiskati veterinarsko pomoč,« pove Zlata Čop. Slinjenje, pena okoli gobčka, oteženo dihanje – so vse znaki za alarm, saj imajo lahko tudi mačke tako kot mi alergično reakcijo. Tudi v primeru pika kakšnih bolj strupenih pajkov je nujno hitro ukrepanje.

Kako se približamo poškodovanemu psu?

Ko se zgodi kaj nepričakovanega in se pes poškoduje, moramo ohraniti mirno kri, ravnati premišljeno, hkrati pa moramo biti hitri in odločni, saj bomo le tako lahko pomagali svojemu štirinožnemu prijatelju.

 

Kaj storimo, ko se pripeti nesreča?

Podobno načelo kot pri ljudeh, ko jim je treba nuditi prvo pomoč, velja tudi pri psih: po navadi je za psa bolj pogubno, če ne storimo ničesar, kot, če kaj storimo napačno. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj najpogostejših primerov pri psih, ob katerih je nujna prva pomoč.

Kako se približamo poškodovanemu psu?

Poškodovanemu psu se moramo približati zelo previdno, pri čemer se moramo dosledno izogibati neposrednemu očesnemu stiku z njim. Izogibati se moramo prehitremu in negotovemu ukrepanju, saj bomo svoje psihično stanje prenesli tudi na psa. Poškodovanega psa moramo stalno prijazno in spodbudno ogovarjati, hkrati pa opazujemo, ali se na naše besede odziva.

Če se odziva, ocenimo, kako se bo odzval, ali bo napadalen, otopel, plašen … Opazujemo psa in skušamo oceniti, kako diha, kakšne vidne poškodbe ima in kako je s krvavitvijo. Za kakšno poškodbo gre, lahko ugotovimo tudi s položaja okončin in telesa. Kožuh, umazan s krvjo, blatom, urinom ali z izbljuvkom, nam lahko pomaga ugotoviti, za kakšno poškodbo gre.


Preden se poškodovanega psa dotaknemo, moramo poskrbeti za lastno varnost.


Tudi najbolj ljubezniv in najbolje vzgojen kuža lahko zaradi bolečin, strahu ali šoka hlasta okoli sebe in ugrizne vsakogar, ki se mu približa – tudi svojega skrbnika. V takšnih okoliščinah se namreč pes odzove povsem podzavestno. Svojega psa pa se seveda dotaknimo takoj, ko je to mogoče. Prisilo lahko uporabimo le po načelu: le toliko, kot je treba in kolikor najmanj je mogoče. Po navadi je smiselno, da psu s povojem zavežemo gobček, v skrajni sili lahko uporabimo tudi vezalko.

Gobčka pa ne smemo zavezati, če gre za:

  • nezavest,
  • težave z dihanjem,
  • toplotni udar,
  • pregretje telesa,
  • krvavitve iz nosu,
  • poškodbe v predelu gobčka,
  • težave s srcem in krvnim obtokom,
  • pasme z zelo kratkim nosnim delom lobanje.

Boštjan Vidic, dr. vet. med