Pes na javnem prostoru sodi na povodec

Po določilih Zakona o javnem redu in miru moramo imeti psa  (ne glede na velikost in pasmo) na vseh javnih krajih na povodcu.

Javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Opisano zakonsko določilo krši veliko ljudi, to lahko opazi vsakdo skoraj na vsakem sprehodu.

Malo je takšnih, ki bi imeli vedno in povsod, brez izjeme, psa na javnih krajih na povodcu. Skrbniki psov spuščene pse srečujemo na zelenicah, sprehajališčih, pločnikih, v parkih in še marsikje. Ko se iz urbanega okolja preselimo v malce bolj ruralno, je problem še večji. Nekateri so mnenja, da njihov pes pač nikogar ne ogroža. Dokler ne pride do kakšnega incidenta in teh niti ni tako malo … Srečanje s prosto spuščenimi psi, ki se brez nadzora potikajo naokoli je neprijetno tako za pasje lastnike, kot za tiste, ki se sprehajajo brez pasje družbe.

Za izvajanje omenjenega zakona bi morala skrbeti policija oz. mestni redarji, toda globe v teh primerih so zelo zelo redko izdane, pa čeprav je moč spuščene pse videti skoraj na vsakem koraku.

Znanstvenik trdi, da sprehajanje povečuje mačjo srečo

Bi morali naše mačke obravnavati bolj kot pse? Tako se sprašujejo strokovnjaki, ki razglabljajo o vse večjem trendu sprehajanja mačk.

Dr. David Grimm, urednik revije Science magazine, svoje mačke sprehaja na ‘povodcu’ že 13 let in to priporoča tudi ostalim, saj da redni sprehodi povečujejo srečo mačk. ”Enostavno želim, da moji dve mački doživita še kaj več kot pa samo naše stanovanje v Baltimoru,” je povedal. In še: ”Mačke potrebujejo sprehode. Ne trdim, da jih morate privezati, toda to jih dejansko varuje pred prometom.” Dr. Grimm pravi, da bi morali mački uživati v zunanjem okolju od pol ure do ene ure dnevno, da bi se podili po vrtu, se skrivali po grmičevju in tako ali drugače raziskovali okolico.

”Enostavno želim, da moji dve mački doživita še kaj več kot pa samo naše stanovanje.”

Seveda obstaja še druga plat. Skupine za pravice živali poudarjajo, da je pri mačkah zelo pomemben občutek svobode, neodvisnosti, da imajo nadzor – povodec ali oprsnica pa jim vse to vzame. Poudarjajo, da je mačke potrebno mentalno stimulirati, toda bolje kot povodec temu zadostijo igrače in denimo okvirji za plezanje. ”Nekatere mačke se bojijo povodca, zato prosimo skrbnike, naj pomislijo tudi na to plat. Za mačke je težko, ko se (ko so na povodcu) ne morejo svobodno skriti pred nečim, kar jih straši ali skrbi. Če pa skrbnik presodi, da hoja na povodcu za mačka ne bo stresna, naj ga na to prične navajati počasi,” pravijo.

Skupine za pravice živali poudarjajo, da je pri mačkah zelo pomemben občutek svobode, neodvisnosti, da imajo nadzor – povodec ali oprsnica pa jim vse to vzame.

”Če je mačka v notranjem prostoru nesrečna, če veliko časa joka pri oknu, potem je čas, da ji dovoliti izkusiti zunanjost. To lahko pomaga tudi pri destruktivnem vedenju. Vsakega mačka lahko navadimo tudi na povodec, počasi in vztrajno,” za konec pove Anita Kelsey, strokovnjakinja za vedenje mačk.

Na Instagramu se je ustanovila prava skupnost sprehajalcev mačk, kjer si skoraj 40.000 ljudi deli fotografije in izkušnje z mačjih sprehodov (#catwalking)

O vzgojnih pripomočkih

Piščalka, kliker, prinosilo, priboljški, dolg povodec … ? Tokrat o tem, katere so v praksi pozitivne in negativne strani vsakega izmed pripomočkov.

PIŠČALKA

  • Pozitivno: Pri klicanju psa s pomočjo piščalke ne izražamo nobenih čustev, saj je pisk vedno enak. Psa naučimo, da se bo odzval na dva kratka piska in prišel k nam. Prednost uporabe piščalke je tudi v okolju, kjer je več ljudi, ki se sprehajajo s svojim psom. In še to: odpoklic s pomočjo piščalke lahko uporabljajo enakovredno vsi družinski člani.
  • Negativno: Precejšnja pomanjkljivost je, da moramo imeti piščalko vedno s seboj. Če jo bomo pozabili, bomo imeli težave, ko bo pes prosto spuščen in ga bomo želeli poklicati.

KLIKER

  • Pozitivno: Kliker omogoča hitrejše in časovno natančno potrjevanje želenega vedenja. Če na primer psa učimo kakšen trikec, je namreč zelo pomembno, da ga potrdimo v trenutku, ko bo izvedel želeno. Z glasom ali na kakšen drug način to zelo težko dosežemo. Poleg tega kliker zveni vedno enako, svoj glas pa, čeprav nehote, spreminjamo, saj nan deluje tudi naše čustveno razpoloženje. Uporaba klikerja je koristna tudi pri takoimenovani desenzibilizaciji oz. pri odpravljanju neželenega vedenja. Tudi pri tem je namreč pomembno, da vedenje potrdimo v pravem trenutku. Z nepravilno uporabo klikerja pa naredimo več škode kot koristi.
  • Negativno: Slaba stran klikerja je, da ga moramo imeti vedno s seboj. Skrbniki, ki ga uporabljajo, ga večkrat pozabijo, ali pa imajo težave s tem, ker morajo v roki hkrati držati povodec, kliker, priboljšek oz. Nagrado … Z malce spretnosti pa se na uporabo klikerja hitro navadimo.

PRIBOLJŠKI

  • Pozitivno: Ko želimo psa karkoli novega naučiti, je zelo pomembno, da ga znamo motivirati. Pri večini psov za to odlično učinkuje hrana. Ko gremo s psom na sprehod je najbolje, da vzamemo s seboj tudi priboljške. Shranjene imamo lahko v posebnih torbicah, ki so v različnih barvah in oblikah na voljo v trgovinah za živali. Priboljše lahko menjamo, saj tako naš štirinožec ne bo vedel, kaj ga na določen dan okusnega čaka. En dan damo v torbico koščke sira, drug dan salame, nato brikete …
  • Negativno: Še zlasti pri psih, ki so nagnjeni k debelosti, pazimo, da priboljškov ne bo preveč. Še najbolje bo, da ustrezno zmanjšamo redne obroke, s tem pa bomo pri psu ohranili optimalno telesno težo. Prekomerna telesna teža obremenjuje še zlasti starejše pse in slabo deluje na ves organizem. Priboljške kot nagrado uporabljamo predvsem pri učenju novih znanj, pri utrjevanju in ”navadni” vadbi pa nagrajevanje postopoma opuščamo. Priboljške uporabljamo le občasno, za dobro opravljeno delo pa naj bo dovolj pohvala.

DOLG POVODEC

  • Pozitivno: Še zlasti pri psih, ki niso zanesljivi pri odpoklicu, lahko koristno uporabimo dolg povodec. To je lahko približno deset metrov dolga vrvica, na kateri je pes navezan, ko ga spustimo. Povodec naj bo čim lažji, še najbolje, da uporabimo primeren kos dovolj močne vrvice, ki jo pes vleče za seboj. Tako bomo nanj lahko delovali tudi, ki bo malce bolj oddaljen. Preprečili bomo lahko neželeno pobiranje nesnage, preganjanje divjadi, mačk, kokoši, najbolj pomembno pa je, da bomo lahko utrjevali odpoklic.
  • Negativno: Smisel tega, da je pes spuščen na dolgem povodcu je preprečevanje prevelikega oddaljevanja. Pomembno pa je, da povodca na drugem koncu ne držimo. To je napaka, ki jo dela marsikateri skrbnik. Pa še to: metodo lahko uporabljamo le na odprtem terenu in ne na primer v gozdu, kjer bi se pes lahko zataknil.

ISKANJE PRINOSILA

  • Pozitivno: Za boljšo povezanost s psom lahko koristno uporabimo ”mošnjiček” oziroma prinosilo. Vanj skrijemo priboljšek in ga med sprehodom skrijemo tako, da ga pes ne bo videl in ga nato pošljemo, da ga bo poiskal in prinesel k nam. Seveda ga zato nagradimo z delom vsebine iz ”mošnjička”. Sprva skrijemo prinosilo tako, da ga bo pes zlahka našel, pozneje pa tako, da se bo moral malce bolj namučiti. Vajo lahko izvajamo tudi v hiši ali na domačem vrtu.
  • Negativno: ”Mošnjiček” ali prinosilo s hrano lahko skrijemo le v domačem okolju, kjer v bližini ni drugih psov. Sicer se lahko zgodi, da bo moral pes svoj plen čuvati pred konkurentom, kar lahko izzove spopad. Paziti moramo tudi, da bomo imeli med iskanjem psa ves čas na očeh. Med drugim tudi zato, da si ne bo ”postregel” sam. Priboljšek naj dobi namreč šele, ko nam bo mošnjiček prinesel.