Seminar vseh uporabnikov psov vodičev slepih

Konec septembra je v Izoli potekalo srečanje in izobraževalni seminar vseh uporabnikov psov vodičev slepih.

V Sloveniji trenutno opravlja delo psov vodičev 25 aktivnih psov. Štirje pa so že upokojeni, toda še vedno varno vodijo svoje slepe po vsakodnevnih opravkih in sprehodih. Vsi psi so pasme labrador.

Šolanje takšnega psa je eno najbolj zahtevnih šolanj psov, delo takšnih psov pa zahtevno in odgovorno. Da ti psi dobro opravljajo svojo nalogo, so skupaj z njihovim skrbnikom – uporabnikom trikrat letno temeljito preizkušeni.

Eden od preizkusov se vsako leto zgodi na skupnem srečanju in izobraževalnem seminarju vseh uporabnikov psov vodičev slepih, ki ga organizira Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Strokovno pa ga vodijo izvedenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter vsi vaditelji psov vodičev. Letošnje srečanje je potekalo 28. in 29. septembra v Izoli. Ponovno so preverili skupno znanje in varno hojo po urbanem okolju. Vzeli pa so si tudi čas za fotografiranje na plaži ob svetilniku.

“Psi niso naše celo življenje. Toda v našem življenju ustvarijo celoto.” (Roger Caras)

Avtor: Sabina Dermota

Psi za odkrivanje glutena

Psi nam pomagajo na različnih področjih, pri tem zagotovo najbolj izstopa zdravstveni vidik. Od leta 2011 psi pomagajo tudi ljudem s celiakijo in sicer tako, da odkrivajo vsebnost glutena v hranilih.

Prvega psa za odkrivanje glutena je izšolala znana slovenska vaditeljica psov Maja Golob. To je bil beauceron Elias, ki še vedno pomaga veterinarki s celiakijo v ZDA. Golobova je kasneje izšolala še nekaj psov, ki pomagajo svojim ljudem v ZDA. Ni znano, koliko je vseh psov za odkrivanje glutena, vsekakor pa številka ni visoka, v Evropi naj ne bi bilo še nobenega. Kot je dejala Golobova, so za odkrivanje glutena najprimernejše ovčarske pasme, pa tudi prinašalci in španjeli. Pes mora biti po naravi zelo vodljiv, imeti mora veselje do dela z nosom. Poleg tega mora imeti vse lastnosti dobrega spremljevalca in družabnika.

Šolanje je precej zahtevno, saj je treba psa naučiti, da bo hrano ovohal ter zanesljivo nakazal, ali je v njej gluten. Pasji nos je sposoben odkriti tudi zelo majhne količine glutena, nakaže celo, če gre zgolj za ”okužbo” določene hrane z glutenom. Takšna natančnost oz. občutljivost pa je seveda nujno potrebna, saj bolniku škodi že najmanjša količina te rastlinske beljakovine. Psa večinoma uporabljajo za odkrivanje glutena v hrani, ki ni pripravljena doma.


Šolanje psa za odkrivanje glutena traja v več fazah od 6 do 9 mesecev.


Psa je pri učenju treba seznaniti z večino hrane, ki vsebuje gluten, in ga naučiti, da jo razlikuje od brezglutenske in da to zna tudi nakazati. Glede na obstoječe informacije, je zanesljivost psov pri odkrivanju glutena praktično 100 %. Do napak prihaja le na pričetku, ko uporabnik in pes še nista usklajena.