Kako se pripraviti na varen tek s psom?

Tek je lahko ena od zelo koristnih aktivnosti za psa, a le pod pogojem, da upoštevate njegove fizične sposobnosti.

Pasji tek po trdih podlagah lahko povzroči hude poškodbe. Heather Loenser, višji veterinar na Ameriškem združenju bolnišnic za živali, svetuje, da počakate, da se kosti vašega psa popolnoma razvijejo, preden ga pripnete na povodec in vzamete s sabo na tek. »Tek z mladičkom naj ne bo daljši od 1,5 km, vse do dopolnitve 9 mesecev,« še poudari.

Ne pozabite na ogrevanje in postopno napredovanje

Psi morajo ogreti svoje mišice pred športno aktivnostjo, tako kot ljudje. Poleg tega ne pričakovati, da bo vaš pes že na samem začetku pretekel maraton. Tudi pes potrebuje čas, da gradi svojo moč in vzdržljivost, zato začnite postopoma.

Najsrečnejši, ko se prosto giba

Pes najbolj uživa, ko ga spustite s povodca in lahko prosto teka in raziskuje. Michael San Filippo, tiskovni predstavnik ameriškega veterinarsko-medicinskega združenja pojasni: »Vaš pes bo omejil svojo dejavnost, ko bo imel dovolj,« in doda, da če tečeta skupaj, lahko preseže svoje sposobnosti, le da bi vam lahko sledil. Psa opazujte med tekom ter se mu prilagodite, pa tudi po teku.

Vir: The Independent

Izkušnje s prijavami zanemarjanja psov so zelo slabe

Prav je, da se vsako mučenje živali prijavi ter da se nikoli ne pogleda stran. Žalostno pa je, da je veliko prijav povsem neuspešnih.

O tem smo povprašali nekaj strokovnjakov s področja, ki so z nami delili svoje izkušnje:

Urška Krivec, kinologinja

»Pri svojem delu srečam veliko različnih primerov. Velikokrat tudi prijave na pristojne organe ne prinesejo ničesar posebnega. Največkrat pomagata topla beseda in osveščanje. Znanje in razumevanje sta ključ so uspeha in sprememb v glavah ljudi. Včasih se moramo zadovoljiti s tem, da smo nekoga prepričali, da psu podaljša verigo, naslednjič jo bo morda odstranil. Ali pa mu svetujemo, kako naj uredi pasjo kočo. Seveda pa to ne deluje povsod in pri vseh ljudeh – tu pa bi morala posredovati inšpekcija. Že en sam obisk inšpektorja mimogrede po kateri koli vasi v Sloveniji, pa bi bilo hitro kaj drugače. Težavo vidim tudi v tem, da se inšpektorji ukvarjajo z manj pomembnimi stvarmi. Rešitev težave na papirju in ne dejansko na terenu, ne pomeni kaj dosti za žival, ki trpi.«

Anja Kosi, aktivistka za pravice živali

»Pred nekaj leti sem delala s psom, ki so ga imeli pet let na verigi. Lastnika mi je uspelo prepričati, da odstrani verigo in da psa skupaj prevzgojimo. Veriga je bila prekratka, sam pesjak je bil iz betonske podlage in vse to je na psa vplivalo negativno. Pes se je naučil, da je edini način, da dobi pozornost (pozitivno ali negativno) nervozno, glasno lajanje in zaganjanje. Razvil je številna neželena vedenja. V veliki meri je bilo možno odpraviti napake lastnikov, nekatere rane pa so ostale za vedno. Sicer pa imam s prijavami bolj negativne kot pozitivne izkušnje. Velikokrat se inšpektorat odloči, da pes živi v zmernih razmerah, čeprav smo imeli tudi primere, ko je pes ležal v lastnih iztrebkih v povsem neprimernem prostoru, pa niso ukrepali.« 

Jerneja Faletič iz DZZŽ Kranj

»Naše izkušnje s prijavami pristojnim organom so slabe. Odzvali so se sicer dokaj hitro, a rezultati velikokrat niso bili v korist psu, glede katerega je bila podana prijava. Poznamo primer psa, ki biva v povsem neprimernem pesjaku s premajhno pasjo uto, tudi pri temperaturah, ki so nižje od zakonsko predpisanih. Podana je bila prijava, inšpektorica pa ob obeh obiskih ni ugotovila nepravilnosti pri oskrbi psa. Zadovoljila jo je okosmatena odeja, ki je bila v garaži lastnika, dejstvo, da imajo ograjeno parcelo, kjer pa je pes spuščen mogoče dvakrat letno, in dejstvo, da ga hranijo z doma pripravljeno hrano (za katero upravičeno domnevamo, da gre najverjetneje za ostanke kosil za ljudi). Drug aktualen primer je primer psa, ki že vse življenje biva v kleti nedokončanega novozgrajenega objekta, socialno izoliran in slabo oskrbljen. Za ta primer je bilo podanih kar nekaj prijav s strani občanov, a se, kolikor vemo, situacija za tega psa ni premaknila na bolje. S takim odnosom pristojnih organov sčasoma tudi občani izgubijo voljo prijavljati take primere. In ker jih ne prijavljajo, posledično pristojni organi sklepajo, da takih primerov pač ni. Začaran krog, ob katerem počasi obupujemo še tako zavzete živalovarstvene organizacije.«

Društvo AniMa – Animals Matter

»Lastniki teh psov so skoraj nedotakljivi. Če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da manjše dimenzije pesjaka in pasje ute ne povzročajo nepotrebnega trpljenja živali, so dovoljena odstopanja od predpisov. Pravzaprav v takšnih primerih poskušamo na vse načine prepričati lastnika, da psu poiščemo primeren dom. In nekajkrat nam je tudi uspelo. Lastnik, ki ima psa privezanega zunaj ali zaprtega v pesjaku, že tako ali tako nima ne časa ne potrebnega znanja, zato lahko privoli, da se psu poišče in zagotovi nov dom. Poskušamo na različne načine, da bi v reševanje vključili lastnike, brez groženj in prisile, z informiranjem in s pomočjo. Če zaradi nesodelovanja lastnika ne moremo zagotoviti boljših pogojev, podamo prijavo na Veterinarsko inšpekcijo. Bili smo že priča, ko je inšpektorica izrekla kazen in odvzem psa zaradi premajhnega in neprimernega pesjaka. A to so čudeži.«

Igranje s palico je lahko precej nevarno

Skoraj ni psa, ki se ne bi rad igral s palico. Najpogosteje je vzrok dejstvo, da imamo na večini sprehodov palico vedno na voljo in jo pač mečemo.

To postane za psa zelo vabljivo, tudi če nima kdo ve kako razvitega plenskega nagona oz. želje po tekanju za gibajočimi se predmeti. Postopoma postane za psa vsaka palica, ki jo najde na tleh, zelo vabljiv predmet za prinašanje in hoče, da mu jo mečemo. To skuša doseči z bolj ali manj izrazitim izsiljevanjem. Zato je prav, da vsak skrbnik, preden se takšno vedenje utrdi, razmisli, ali je metanje palice oz. igra vlečenja z njo res tisto, kar bo uporabljal pri vzgoji svojega štirinožca kot motivacijo oz. kot obliko nagrajevanja želenih dejavnosti.

Takšen način motivacije oz. nagrajevanja je povsem vredu in brez slabih posledic, dokler se kakšen ostrejši del palice ne zarine na primer v žrelo. Tam lahko predre celo kakšno pomembno krvno žilo in pes izgubi veliko krvi …

To, da se iveri zadrejo kam v ustni votlini, sploh ni tako redko. Ustna votlina je zelo občutljiv del telesa. Poškodbe jezika, žrela, žlez slinavk, trdega in mehkega neba ali celo zob so precej pogoste. Znani so primeri iz praks, ko je moral veterinar iz različnih predelov v ustni votlini potegniti deset in več zapičenih iveri, ker je pes preveč strastno grizel palico.

Zastavlja se vprašanje, ali je prav, da skrbniki zgolj zaradi udobja za igro in sproščanje psa uporabljajo palice, zaradi katerih lahko pride do resnih poškodb. To velja sploh za tiste pse, ki katerih opazimo, da palice strastno grizejo. Pri tem je treba vedeti, da gre za ‘rusko ruleto’ in da je veliko bolj priporočljivo uporabljati preizkušeno varne igrače. Le navaditi se bomo morali, da jih bomo vedno jemali s seboj na sprehod.

Maraton treh src prva tekaška prireditev, ki pozdravlja pasje prijatelje

Letošnji Maraton treh src bo prav poseben. Postal bo prva slovenska tekaška prireditev,  ki se je lahko udeležijo tudi lastniki psov s svojimi ljubljenčki.

Za štirinožce in njihove skrbnike bo organizirana ločena, kilometer dolga trasa, kjer bodo imeli tekači priložnost za rekreacijo in sproščeno druženje v družbi svojih pasjih prijateljev. Tek je namenjen promociji rekreacije s štirinožnimi prijatelji ter hkrati odgovornega ravnanja s psi.

Gre za prvi tek s psi, organiziran v okviru slovenske tekaške prireditve, ki je posvečen promociji rekreacije s štirinožnimi prijatelji ter hkrati odgovornemu ravnanju s psi.

Z namenom opozarjanja na odgovorno ravnanje s psi  so se povezali z društvom Hrtji svet Slovenije, ki skozi problematiko vzrejanja psov za tekmovalne namene, širi zavest o humanem ravnanju s psi.

”V želji, da se bodo prav vsi udeleženci dobro počutili – tako lastniki in njihovi psi kot ostali tekači, bomo poskrbeli za ograjen prostor, kjer se bodo kužki lahko poigrali in prosto gibali v ‘svojem tempu’. Dogajanje bo potekalo pod budnim očesom izkušene strokovnjakinje za vzgojo in prevzgojo psov, tako da se bomo res maksimalno potrudili in vsem udeležencem omogočili varno okolje za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj,” je novost predstavil Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.

Na tek, ki ni tekmovalne narave, se prek spleta lahko prijavite do 7. maja 2019, startnina znaša 10 evrov.