Vid ima pomembno vlogo pri komunikaciji med psi

Pomembnost vida se razlikuje od pasme do pasme. Malenkost manj je pomembno pri pasmah, kot so baset, beagle ali bloodhound, ki svoj plen zaznavajo večinoma s pomočjo nosa.

Nekoliko bolj so oči pomembne pri pasmah, kot so afganistanski hrti ali angleški hrti – ti imajo vid zelo dobro razvit.

Kako dobro in kaj pravzaprav vidijo psi, je stvar razgovora že mnogo let. Psi naj ne bi razločevali tolikšnega število barv, kot jih lahko človek. Vendar so vseeno dokazali, da pes lahko razlikuje med različnimi barvami. Psi naj bi razločno razlikovali med tremi osnovnimi barvami, kot so rumena, magenta in cyan. Prepoznali naj bi tudi modro, zeleno, rdečo, različno vijolično in različne odtenke sive.


Barve z določeno valovno dolžino ne prepoznajo tako kot mi, ampak jih vidijo kot različne odtenke sive.


Vpliv vida na vedenje psa odločilno vpliva na iskanje plena. S pomočjo vonja lahko najde sled, po kateri naj bi se gibal plen, vid pa mu omogoča, da plen dejansko ulovi, pri čemer se sprosti plenilski nagon. Izjemno veliko vlogo igra vid pri komunikaciji med psi ter v sporazumevanju in razumevanju okolice.


Položaj in drža celotnega telesa, mimika obraza, ušes, repa, gobčka in celo dlake sporočajo marsikaj.


Medtem ko se recimo strah psa povečuje, se položaj glave niža, ušesa se pomaknejo nazaj, rep se povesi, ali se zvije pod trebuh … Pes ima denimo v pozornosti pokončna ušesa, sproščen rep in nikjer ni zaznati nasršenosti dlake. Z naraščanjem agresivnega vedenja se spremeni drža telesa, rep se dvigne in običajno maha visoko nad hrbtom, ušesa se postavijo pokonci, velikokrat je zaznati tudi nasršenost dlake …

Napačni prevod vidnih signalov

Težave v vidni komunikaciji nastanejo predvsem, kadar imamo opravka s pasmami, ki so se med razvojem zelo oddaljile od splošnega videza svojih prednikov. Nekatere pasme nimajo repa, ali je vedno nošen, dvignjen nad hrbet. Nekatere pasme imajo nenehno zavit rep, poležena ušesa ali dolgo dlako, ki močno zakriva mimiko obraza in celotnega telesa.

Pomembno je, da mladička med socializacijo izpostavimo različnim pasmam psov. Moje mnenje je, da tečaji, kjer so prisotni zgolj psi manjših pasem, psi enake pasme in podobno, niso najboljša izbira. Pomembno je namreč, da se naš pes nauči sporazumevanja z vsemi – tako z velikimi kot majhnimi. Tistimi brez ušes in repa, kot takimi, kjer je vizualna komunikacija zelo otežena in deloma praktično nemogoča. Naučiti se morajo, da visoko postavljen rep terierja ni vedno opozorilo pred napadom in se naučiti sporazumevati tudi brez vidnih signalov, recimo mimike obraza in oči pri pasmah, ki jih dlaka zakriva in onemogoča vizualno komunikacijo z okolico.

Zato je pomembno, da pse že v mladosti izpostavimo nadzorovanemu srečanju različnih pasem, različnih velikosti. Prepad med tem, kar je trdo zakoreninjeno v genetiki in dejansko situacijo, lahko premostimo zgolj s pravilno in dobro socializacijo.

Avtor: Urška Krivec

Vonj igra močno vlogo od legla naprej

To, da psi vohajo bolje kot ljudje, vemo vsi, a tu ne gre samo za površino vohalnega epitela (5 cm2 pri ljudeh in 150 cm2 pri nemškemu ovčarju).

Pasje vohalne celice so veliko bolj občutljive in precej bolj goste, kot jih imamo ljudje. Vonj igra močno vlogo že v leglu in tudi kasneje v življenju psa. Predvidevajo, da ima vsak pes svoj značilen vonj, ki se razlikuje od ostalih. Zato lahko sprememba vonja povzroči tudi zmedo pri drugemu psu. Zdravila, ki se uporabljajo za anestezijo, lahko vplivajo tudi na osebni vonj; težava, ki je dobro poznana tudi pri mačkah.


Psi, večinoma samci, označujejo svoj teritorij z urinom, ki vsebuje informacije o spolu, starosti, možno celo o zdravstvenemu stanju in rangu na hierarhični lestvici.


Običajno samci, ki so višje po rangu, markirajo višje. To vpliva tudi na vedenje določenih zelo samozavestnih psic, ki po želji urinirati čim višje, dvignejo obe zadnji tački in urinirajo čim višje na izbrani točki. Podobno vedenje je opaziti tudi pri iztrebljanju. Verjetno ste že opazili, kako psi iščejo največji grmiček ali travo, se vrtijo in iščejo najvišji možni kotiček, kjer bi označili svoje mesto. Praskanje po tleh samo še dodatno razširi označeni teritorij.

Vonj pomembno vpliva na vedenje psa kot takšnega. Ne samo, da je izredno pomemben pri medsebojnem prepoznavanju, označitvi teritorija in iskanju plena. Intenzivno iskanje (vohanje) lahko zelo utrudi psa. Kot zanimivost: znanstveniki predvidevajo, da imajo psi, kot so baset, bigl in bloodhound dolge nosove in tudi dolga ušesa zato, da si z njimi pomagajo usmerjati vonjave bližje nosu.

Avtor: Urška Krivec