Ali se metanje petard v bližini psa lahko označi kot mučenje živali?

Ali se metanje petard ali drugih pirotehničnih sredstev v bližini psa lahko označi kot mučenje živali? Kdo to nadzoruje in kakšna je kazen? Je Slovenija že kdaj resno razmišljala o popolni prepovedi uporabe pirotehnike?

Vse to nas je zanimalo, zato smo se po odgovore odpravili do odgovornih inštitucij.

»V peti alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o zaščiti živali so določena prepovedana dejanja: obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti … Nadzor nad to določbo izvaja policija in uradni veterinarji. Če gre za prekršek, je predpisana globa za posameznika od 800 do 1.200 evrov,« odgovarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Če pa dejanje izpolnjuje kriterije, ki so predpisani v 4. členu zakona, gre za sum mučenja živali, ki je kaznivo dejanje.

Kot mučenje živali (342. člen) se šteje vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje, ali pa škodi njenemu zdravju, kot mučenje pa se smatra tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Posameznika, ki je spoznan za krivega mučenja živali, lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z do tremi meseci zapora.

Na konkretno vprašanje, ali na MKGP podpirajo popolno prepoved uporabe pirotehnike in ali je Slovenija sploh o tem že kdaj resno razmišljala, pa nam na ministrstvu niso odgovorili.

Spomnimo: Uporaba pirotehničnih izdelkov je po zakonu dovoljena v času med 26. decembrom in 1. januarjem, a so zahteve po popolni prepovedi vse glasnejše. Lani je peticijo na to temo podpisalo več kot 50.000 ljudi, a sprememb še ni na vidiku. Na Ministrstvu za notranje zadeve menijo, da je trenutna zakonodaja ustrezna, ne izključujejo pa možnosti dodatnih omejitev in prepovedi nekaterih pirotehničnih izdelkov. Proti uporabi pirotehnike so tudi nekateri trgovci – Lidl Slovenija se je kot prvi odrekel prodaji petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov.

Raziskuje: Andreja Šalamun

Zakonodaja psa ne dojema kot družinskega člana

Pravilnik o zaščiti hišnih živali je zadnje spremembe doživel leta 2014, poznavalci pa zakonodajo označujejo kot zastarelo.

»Skrbnik živali mora skladno z zakonodajo zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren potrebam živali,« pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Glede bivalnega prostora zakonodaja pravi, da mora imeti pes ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali in omogoča potrebno bivanje.

Zakon določa velikost pesjakov in dovoljuje, da je pes privezan, dolžina priveza, merjena pri tleh, mora biti enaka najmanj 3-kratni dolžini psa, vendar ne krajša od 3 metrov. Privezanih pa ni dovoljeno imeti psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči.

Glede morebitnih sprememb zakonodaje smo se obrnili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer odgovarjajo, da trenutna sprememba predpisov ni predvidena, da pa bo v prihodnje gotovo prišlo do določenih prilagoditev tudi na tem področju.

Zanimivo je, na kar so nas opozorili v društvu AniMe, da je v publikaciji z naslovom O odgovornem lastništvu psa, ki jo je tedanja Veterinarska uprava izdala leta 2010, jasno zapisano, da sodobna doktrina dobrobiti psov odločno odsvetuje dolgotrajno privezovanje, da s takim korenitim posegom v življenje psa človek psu povzroči cel kup omejitev, ki pri psu povzročajo resne vedenjske spremembe. Kot je zapisano, je znanstveno dokazano, da pes, ki je stalno privezan, lahko postane agresiven, ali začne kazati druge oblike nezaželenega vedenja, kot so na primer neprestano lajanje, tuljenje in podobno.

»Torej, ljudje in stroka se zavedajo in poznajo vse te težave privezovanja, država pa predpisuje dolžino verige. Nekaj ni v redu. Zakonodaja je slaba, zastarela in omogoča krutosti,« so ostri v omenjenem društvu.

V društvu za zaščito živali Kranj menijo, da slovenska zakonodaja ni naklonjena dejstvu, da je pes družinski član in da si noben pes ne zasluži bivanja na verigi, ne glede na to, kako dolga je. Pes je namreč družabna žival, psi na verigah pa imajo večinoma minimalno stikov s človekom in premalo gibanja, saj je njihova naloga pretežno, da so psi čuvaji.

»A ti časi so mimo,« se strinja tudi priznana kinologinja Karmen Zahariaš. Kot pravi, danes na pse gledamo drugače in ob primerni vzgoji lahko precej nemoteče živijo z nami v stanovanju. Poudari še, da so psi na verigi ali v pesjakih precej bolj izpostavljeni nekaterim nevšečnostim in nevarnostim (nevihte, grmenje, petarde, rakete, pa tudi zastrupitve, poškodbe, kraje in izživljanje tistih, ki psov ne marajo, ali jih moti lajanje).