Demodikoza, trdovratna kožna zajedavska bolezen psov

Veterinarji beležimo porast kožne zajedavske in zelo trdovratne bolezni pri psih, ki se imenuje demodikoza.

Bolezen beležimo predvsem pri lovskih psih, pri kratkodlakih brahiocefalnih pasmah, to so pasme s kratkimi gobčki: mops, francoski buldog, angleški buldog, boxer, bostonski terier, pri mastifih, predvsem bordojskih dogah, bulmastifih, kratkodlakih terierjih, predvsem pri bulterierjih, stadfordskih terierjih, pit bulih in ostalih.

Težave nastajajo največkrat zaradi prepoznega ukrepanja lastnikov, izrazite povezanosti bolezni z imunskim sistemom živali in pogostih ponovnih izbruhih bolezni.

Povzročitelj demodikoze pri psih je Demodex canis. To je zunanji zajedavec, ki ga uvrščamo med garjavce. Telo ima podolgovato, s štirimi pari kratkih okončin, ki so na prednjem delu telesa in se končujejo s topimi kavlji. Naseljuje dlačne mešičke in kožne žleze pri psih. Samica leže jajčeca v dlačne mešičke in tam se preko ličinke in nimfe razvijejo v odrasle zajedavce v 18 do 24 dnevih. Pri mnogih psih je demodex stalni prebivalec na koži in ne povzroča težav oziroma bolezni. Bolezen izbruhne kot posledica oslabljene imunosti oz. ko pride do padca odpornosti živali.

Najpogosteje se pojavi v starosti 3 do 15 mesecev. Klinični znaki so rdečina po koži glave, okoli ust in oči pogosto izpada dlaka. Tudi na hrbtu lahko opazimo omejena rdečkasta mesta brez dlake. V začetku ni opaziti pretiranega srbenja. Bolezen pri zelo mladih psih imenujemo juvenilna demodikoza in dostikrat mine sama po sebi in žival spontano ozdravi.

Komplikacija bolezni pri mladih živalih pogosto nakazuje na težke razmere, v katerih je kužek živel. Najverjetneje izbruhne pri psih, ki so kupljeni od preprodajalcev in so pred prodajo živeli v neustreznih higienskih razmerah. Pri takih preprodajalcih prihaja na majhnem prostoru do stika psov najrazličnejših pasem, starosti, pripeljanih z najrazličnejših koncev. Zaradi slabih higienskih pogojev, neredne in neustrezne prehrane in stresa, kateremu so take živalice izpostavljene, se na tak način okužijo z demodexom in kasneje, ko so že pri novih lastnikih, lahko bolezen izbruhne z vso močjo oz. generalizirano obliko bolezni.

O generalizirani demodikozi govorimo, ko je prizadeta več kot polovica telesa živali. V takih primerih je bolezen lahko usodna za psa. Koža živali je poškodovana, rdeča krvava, razpokana. Pojavi se sekundarna infekcija kože z najrazličnejšimi bakterijami, ki povzročijo gnojno vnetje kože, piodermijo, ki nevarno zajame globlje plasti kože, bolezen spremlja močno neprijeten vonj. Kužek dobi visoko temperaturo, preneha jesti in če ni pravočasnih in udarnih zdravstvenih ukrepov, obstaja velika nevarnost, da pogine.

Bolezen potrdimo s pregledom globokih ostružkov kože, v katerih najdemo odrasle parazite in njihove razvojne oblike. Potrebna je dalj čas trajajoča terapija z antibiotiki, izbranimi na podlagi laboratorijskega izvida brisa kože in antibiograma. Prav tako je potrebna redna večkratna in po protokolu opravljena dezinsekcija psa. To pomeni tretiranje psa lokalno po spremenjenih mestih na koži z zdravilno insekticidno tekočino. Ker gre za hud strup, je strokovno in potrebno, da to ambulantno opravi izkušen veterinar oziroma veterinarski asistent.

Demodikoza je nevarna, ponovitev in zapletov polna bolezen. Zdravljenje je treba vzeti skrajno resno, sprijazniti se je treba z dolgotrajno terapijo, ki z izkušenim veterinarjem in vestnim lastnikom psa vsekakor privede do popolne ozdravitve.

Emil Senčar dr.vet.med.