Mladi kužki tako kot otroci še nimajo dobrega nadzora nad lastnim mehurjem, zaradi česar se v začetnih mesecih rado zgodi, da v stanovanju pride do neljube nezgode. Pomembno je, da se na mladička ne jezimo – raje naredimo vse, kar lahko v smeri preventive.
Pasji mladički še nimajo tako dobro razvitih mišic mehurja, kot jih imajo odrasli psi, zato morajo potrebo opravljati pogosteje. Zato je prvi ukrep, ki se ga lahko lotimo v smeri zmanjševanja možnosti nezgod, čim pogostejši odhodi na sprehode. Mladiček ima tako obilo priložnosti, da se olajša zunaj, kar mu bo tudi pomagalo, da se prej nauči opravljanja potrebe v naravnem okolju. Tako vam bo tudi v prihodnje raje dal vedeti, da želi ven iz hiše, kot da bi se polulal v stanovanju.
Bodimo pozorni na signale
Prvih nekaj mesecev mora mladiček na potrebo približno na dve uri, zato naj bodo izhodi dovolj pogosti, še posebej po jedi in pitju. V začetnih tednih, dokler kuža ne dobi boljšega nadzora nad telesnimi funkcijami, se bo treba na sprehod odpraviti tudi ponoči. Pri tem moramo biti pozorni na njegove signale, ki nakazujejo željo po izhodu – poleg cviljenja gre namreč lahko tudi za manj opazno obnašanje, kot je nemirno prestopanje ali vohljanje po tleh.
V vsakem primeru poskrbimo, da mladičku v zunanjem okolju pustimo dovolj časa. Mlade (pa tudi odrasle) pse namreč pogosto premamijo vonjave zunanjih zanimivosti, zaradi česar lahko sprva pozabijo na poln mehur. Če mladiček ob prihodu na travo najprej stika naokrog, to še ne pomeni, da ga ne tišči na potrebo.
Mladičku zagotovimo ustrezno mesto v stanovanju
Seveda pa redni izhodi še niso zagotovilo, da ne bi prihajalo do nesreč. Dobro je, da kužku tudi znotraj stanovanja ponudimo prostor, kjer bo lahko opravljal potrebo v primeru, ko smo zdoma oziroma ga ne moremo peljati ven. Pri tem so nam lahko v pomoč notranji boksi in ograje, ki mladičku omejijo prostor. Pomagamo si lahko tudi z vpojnimi podlogami, ki so odličen pripomoček za obdobje, ko mladič še nima občutka za sobno čistočo. Zaradi velike vpojnosti omogočajo zelo enostavno čiščenje oziroma menjavo, saj jih po uporabi enostavno zavržemo, lahko pa uporabljamo tudi pralne podloge, ki omogočajo večkratno uporabo.
Ne pozabimo na redno čiščenje
Odlična kombinacija z vpojnimi podlogami so tudi namenske kapljice za navajanje na sobno čistočo. Te enostavno kanemo na podlogo, poseben močan vonj pa bo kužka spodbudil, da svojo potrebo opravi prav tam.
Ob vseh preventivnih ukrepih pa moramo vendarle ostati pozorni, saj se vseeno lahko zgodi, da se kuža polula na neželeno mesto. Vse tovrstne nezgode moramo redno čistiti s čistili, ki nevtralizirajo vonj po urinu. S tem preprečimo, da bi se kuža znova vračal na že označeno mesto.
Pri učenju vztrajajmo s potrpežljivostjo
Gotovo najbolj pomemben del navajanja na sobno čistočo je potrpežljivost. Uporabljati moramo pozitivne spodbude ter mladička pohvaliti in nagraditi s priboljškom vsakič, ko potrebo opravi tako, kot je treba. S tem mu pomagamo razumeti, kakšno obnašanje je zaželeno in kaj mu prinaša nagrado. V primeru nezgode ga nikar ne kaznujmo, saj ne bo mogel razumeti, kaj je naredil narobe, zaradi zmedenosti pa lahko učenje v resnici traja še dlje. Raje poskrbimo, da v prihodnje psu omogočimo vse, da svojo potrebo opravi na primernem mestu, nesnago pa dobro očistimo, s čimer poskrbimo, da se nesreče ne bodo ponavljaje v prihodnosti.
Učenje na sobno čistočo lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, s pravo vzgojo pa jo lahko osvoji vsak pes, ne glede na to, ali gre za mladička ali za odraslega psa iz zavetišča. Psi so namreč po naravi čiste živali, zato bodo ob primerni spodbudi radi sodelovali z nami pri vzdrževanju čistoče.
Več o pasjih mladičkih si oglejte na povezavi.
