Razlog za to je v tem, da nismo le njihovi lastniki – s svojimi živalmi si delimo tiho, a močno vez. Vez, ki tudi v fizičnem smislu vpliva na naše možgane in celo telo.
Znanost šele počasi začenja razumevati, kako stkemo to močno vez s psom ali z mačko in zakaj je žalovanje ob izgubi živali tako težko. Ni le čustveno – žalovanje za našimi tačkami je tudi fizično, evolucijsko in morda tudi malo mistično.
Skrivnosti, ki jih vzamejo s seboj
Naše živali so neme priče naših najbolj skritih plati. Naš pes nas vidi jokati, plesati iz duše, šepetamo mu skrivnosti, ki jih ne bo nikoli izdal nikomur.
Ko odidejo, ne izgubimo le njih – izgubimo tudi verzijo sebe, kakršni smo bili z njimi.
Zato nas žalovanje tako zmede – ne žalujemo le za svojim psom ali mačko, žalujemo tudi za poglavjem svojega življenja.
Preberite tudi: Dobesedno zlomljeno srce
Kako se ljudje povežemo s svojimi živalmi – in kaj se zgodi, ko se poslovijo? (3. del)
