Možne nevarnosti luž
Problem se pojavi predvsem, če pes vodo iz luže pije.
1. Leptospiroza
Bakterijska okužba, ki se prenaša preko urina glodavcev in je lahko nevarna tudi za človeka.
Največja tveganja za leptospirozo so v starih, mirujočih lužah v bližini gozda, njiv, kanalizacije ali smeti.
Simptomi leptospiroze: vročina, slabost, tresenje, težave z jetri/ledvicami.
2. Giardia
Parazit, ki povzroča prebavne motnje (driska, izguba apetita).
Največja tveganja za okužbo so luže, kjer se zadržujejo drugi psi ali prostoživeče živali, ki so okužene.
Če pes dobi mehko ali sluzasto blato, se obrnite na veterinarja in posumite tudi na okužbo z notranjimi zajedavci iz luže.
3. Kemikalije in strupi
Motorno olje, čistila, gnojila, pesticidi – vse to lahko pristane v lužah, največkrat v tistih ob cestah, parkiriščih, kmetijskih površinah…
Če opazite, da ima luža mavrični sijaj, da je obarvana, ima močen vonj ali peno, psu ne dovolite, da vanjo pomoči tačko, kaj šele, da se po nje povalja ali jo pije.
4. Kožne in ušesne težave
Vlažna koža in umazanija lahko povzročita glivične infekcije, posebej pri dolgodlakih psih, psih z gubami ali občutljivo kožo.
Če opazite rdečico, praskanje, nenavaden (neprijeten) vonj ušes, pomislite na možno infekcijo.
Da preprečite morebitne zaplete, je pomembno, da psa po valjanju po lužah, ki da sicer osrečuje, okopate, temeljito posušite, posebno pozornost pa namenite tudi čiščenju ušes in kožnih gub.
Kako prepoznamo, ali je luža varna?
