A hkrati je prav človek tisti, ki je s selektivno vzrejo psov skozi desetletja in stoletja tem živalim povzročil veliko težav. Zakaj? Ker smo jih želeli prilagoditi lastnim predstavam o lepoti in popolnosti.
Če primerjamo fotografije angleških bulterierjev iz začetka 20. stoletja z današnjimi, je razlika osupljiva. Nekdaj vitki in gibčni psi s sorazmernimi glavami in dolgimi nogami so se v rokah vzrediteljev spremenili v čokate živali z značilno jajčasto obliko lobanje, krajšim gobcem in širokim prsnim košem. Na prvi pogled posebni in atraktivni, a za kakšno ceno? Veliko sodobnih bulterierjev se danes sooča z zobnimi nepravilnostmi, težavami pri dihanju ter obremenitvami skeleta.
Podoben scenarij se ponavlja tudi pri drugih pasmah, kot na primer pasme z izredno ploščatimi gobčki, zaradi katerih komaj dihajo. Pa majhne pasme, ki imajo pogosto krhke kosti, velike pasme, ki trpijo zaradi preobremenjenih sklepov ali pasme z odvečno kožo, ki imajo kronične težave s kožo in očmi.
Naravni “načrt” psa, oblikovan skozi tisočletja, smo ljudje v želji po posebnem videzu pogosto spremenili na škodo njegovega zdravja.
Vprašanje, ki se vedno znova postavlja, je: zakaj ljudje sploh menimo, da narava ni opravila dovolj dobrega dela? Kaj je tisto v nas, da čutimo potrebo po “izboljšavah”? Pogosto gre za željo po nečem posebnem, izstopajočem – naj bo to ljubek obraz, nenavadna oblika telesa ali preprosto pasma, ki pritegne poglede na razstavi. A prav ta človeška želja je privedla do tega, da mnogi psi danes trpijo za številnimi zdravstvenimi težavami.
Eden izmed mejnikov v razpravi o škodljivih praksah vzreje je bila dokumentarna oddaja Pedigree Dogs Exposed iz leta 2008, ki je pretresla javnost in spodbudila spremembe v kinoloških krogih. Pokazala je, kako daleč smo pripravljeni iti zaradi standardov lepote, pri tem pa spregledati dobrobit psov.
Ponudba in povpraševanje – tudi vzreja se prilagaja kupcem
Še vedno pa ostaja očitno dejstvo: veliko lastnikov sploh ne prepozna povezave med nenavadnim videzom psa in njegovimi zdravstvenimi težavami. Za marsikoga je kuža, ki “nenavadno diha”, samo prikupen. Pes, ki se giblje okorno, pa “pač takšen je”. Tako se nadaljuje začarani krog povpraševanja in ponudbe.
Pozabljamo pa, da lahko stvari spremenimo. Resnica je preprosta: dokler bodo ljudje kupovali pse, ki so plod estetskih standardov, bodo rejci takšne pse še naprej vzrejali in prodajali, tudi nezakonito. Večje povpraševanje po določeni pasmi namreč precej bolj gotovo prinese tudi več nenadzorovane vzreje, s tem pa kritičnih težav z zdravjem. Sprememba se lahko zgodi šele, ko bomo začeli razmišljati širše – ne le o videzu, temveč o zdravju, vitalnosti in kakovosti življenja naših psov.
