V predlogu so tudi številne spremembe, ki se tičejo dela in financiranja zavetišč, zapuščenih živali, glob … In prvi odzivi organizacij, ki se jih tičejo? Osem zavetišč je poslalo skupno izjavo s pripombami, v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije pa težko pričakovani predlog prenovljenega Zakona o zaščiti živali pozdravljajo.
Te organizacije so že pri prejšnji noveli leta 2023 opozorile, da bo potrebna celovita prenova zakonodaje, saj trenutna ne zagotavlja ustrezne zaščite živali v Sloveniji: »Predpise je nujno potrebno zaostriti oziroma urediti na način, da bodo vse zapuščene živali lahko deležne ustrezne oskrbe, da bodo življenjski pogoji rejnih živali dostojni živega bitja in da bodo primerno oskrbljene vse lastniške hišne živali. V Sloveniji je problematika zapuščenih živali ogromna in zaradi dolgoletnega prestavljanja na drugi tir pravzaprav iz leta v leto večja. Zato nas veseli, da je v noveli predvidenih kar nekaj določb, ki bi pomagale urediti te razmere.«
Velik plus bi bilo po njihovih besedah obvezno čipiranje oziroma označevanje mačk, o čemer smo sicer že poročali (in o odzivu na to s strani osmih zavetišč): »Tako enostaven poseg lahko na dolgi rok prinese razbremenitev sistema in hkrati mnogo koristi za žival. Na primer, z jasno dokazanim lastništvom se izgubljena žival dosti hitreje vrne domov, hkrati pa čipiranje oteži namerne zapustitve živali (kar je pri mačkah zelo pogosto) in omogoči sankcioniranje lastnikov kršiteljev in neodgovornih rejcev. Obvezno čipiranje se je pri psih izkazalo za zelo koristno, bo pa seveda poleg uvedbe tega predpisa potrebno tudi povečati nadzor in sankcioniranje kršiteljev, da bo stvar zdržala v praksi.«
Kako se bodo po novem financirala zavetišča?
Predlog popravlja stroške oskrbe zavetiščem, glede na zakon sprejet v letu 2021, s tem, da poskrbi za plačilo stroškov oskrbe zavetišču, za prvih 180. dni, v primeru neoddaje živali.
Nevladne organizacije za zaščito živali podpirajo predlagano ureditev financiranja zavetišč, za katere je, kot pravijo, jasno, da so marsikdaj pri oskrbi zapuščenih živali, ki sploh niso njihova »krivda«, prepuščena sama sebi. »Kot bi komunalna podjetja morala brezplačno odvažati smeti in kirurgi brezplačno operirati. Razumemo, da to lahko pomeni dodatno obremenitev državnega oziroma občinskih proračunov, vendar je to zaradi čedalje večjega števila zapuščenih živali pravzaprav neizogibno. Z urejenim financiranjem zavetišč se bo njihovo delovanje izboljšalo, kar bo na dolgi rok prineslo zmanjšanje števila zapuščenih živali, posledično pa tudi zmanjšanje stroškov,« so prepričani.
»Od spremembe zakona leta 2021 in s tem pričetka izvajanja dolgotrajne oskrbe se je v zavetiščih izkazalo, da psi, ki niso bili posvojeni v 120. dneh, ostajajo v zavetišču dejansko več kot leto, določeni psi, kljub temu, da so prišli v zavetišče kot mladiči, še do danes niso posvojeni. Izkazalo se je, da dlje so psi v zavetišču, težje so posvojljivi, saj se jim izoblikuje psihološki vzorec bivanja in psi težko sprejemajo tako novega lastnika, kakor tudi nov bivalni prostor, ki ga pes spremeni, ob posvojitvi. Po 180. dneh se financiranje teh psov, glede na predlog izvaja le v višini 20 %. V praksi bo to pomenilo, da se oskrba cenovno ne bo več finančno pokrivala, zaradi zasedenosti zavetišča pa se ne bo moglo več nameščati novih živali, kar bo vodilo v finančni kolaps zavetišča. Če tu dodamo še pse pri začasnih oskrbnikih, ki se lahko vrnejo nazaj v zavetišče, le to pomeni tako finančni kakor tudi operativni zlom delovanja zavetišča. Zaradi tega ne sprejemamo ne začasnega skrbništva, kakor tudi ne 20 % financiranja, ki poleg vsega še posega v kršenje ustave, glede odločanja, o svobodni gospodarski pobudi podjetja,« pa so jasni v skupnem sporočilu v osmih zavetiščih (Zavetišče Meli Trebnje, Zavetišče Brežice, Zavetišče Zonzani, Zavetišče Horjul, Zavetišče Turk Novo mesto, Zavetišče Sevnica, Zavetišče Mala hiša in Zavetišče Oskar Vitovlje).
Dodajo še pripombo na 31. člen – II, ki določa višino stroškov oskrbe živali znanega lastnika, med drugim navaja da “stroški ne smejo znašati več kot stroški 60. dnevne oskrbe”. V zavetiščih smatrajo, da to pomeni, da v kolikor ostaja pes tudi dlje od 60. dni v zavetišču, se stroški namestitve in oskrbe ne plačujejo več, s čimer se ne strinjajo. »Nobene razlike med bivanjem v zavetišču ni pri zapuščenem psu, ki je neoznačen in psom znanega lastnika. Poleg tega smo mnenja, da predlagatelj zakona ščiti nekoga, ki bo namerno zapustil svojega psa. Poleg tega navedena alineja zajema tudi odvzete živali, katerih strošek ravno tako ne sme presegati stroška oskrbe 60. dni, pri čemer predlagatelj zakona ščiti tudi kršitelja, ki mu bo žival odvzeta. Tudi v tem primeru se zavetišča s tem ne strinjamo. Poleg že navedenega se ponovno posega v avtonomijo zavetišča, kot samostojne gospodarske družbe. Navedeni člen nadalje v zadnjem odstavku določa, da ceno oskrbe določi minister s sklepom, na podlagi izračuna. Minister nikakor ne sme in ne more določati cene dolgotrajne oskrbe, saj bi s tem kršil nemalo drugih zakonov, kakor tudi ustavna določila, ki se nanašajo na delovanje gospodarskih družb, zasebnega ali javnega prava. Minister bi lahko določil ceno oskrbe le v primeru, da razpolaga ministrstvo za kmetijstvo s svojim zavetiščem. Glede na trenutni status slovenskih zavetišč pa se lahko uporablja le katera od oblik zakona o javnih naročilih in na podlagi zbranih ponudb, se lahko nato minister odloči za izvajalca storitev. Ali bodo to vsa zavetišča, ali samo določena pa dejansko ostaja v odločitvi ministra,« še pripominjajo.
Delo zavetišč in začasno skrbništvo
Uvajanju začasnih skrbnikov v osmih zavetiščih ne odobravajo in predlagajo, da se iz predloga novele povsem brišejo. »Iz same novele ni razvidno, kakšne pogoje morajo izpolnjevati začasni skrbniki glede na strokovno znanje, kakor tudi glede prostorskih pogojev, za namestitev živali. Pri tem pa vso odgovornost, glede vseh negativnih deležnikov ponovno nosijo zavetišča, ki bodo dala določeno žival v začasno oskrbo.«
Po njihovem mnenju gre v danem primeru za všečen poskus predlagateljev novele, pri čemer bi težave z prezasedenostjo zavetišč ponovno “obesili” na zavetišča, “ker niso našli začasnih skrbnikov živali”, kar jim seveda omogoča Zakon o zaščiti živali. »Začasni skrbniki v danem primeru niso rešitev za nastalo situacijo, ampak so težava. Da začasno skrbništvo ni razdelano, govori tudi člen, ki potrjuje pripombe v prejšnjem členu (30. člen – II). Stroški oskrbe ostajajo na zavetišču, zavetišče lahko v določenem primeru dobi v zavetišče vrnjenih neznano število psov, v že tako zasedeno zavetišče, seveda jih mora sprejeti v roku 24.ur…. Največja ironija pri vsem tem pa je, ko bi bili začasni oskrbniki zakonsko potrjeni, bi minister sprejel podrobnejše pogoje, ki bodo definitivno, glede na dosedanje izkušnje, škodljivi za zavetišča,« pojasnjujejo svoje stališče.
Pod črto …
V osmih zavetiščih so se odzvali na nov predlog s skupno izjavo, pravijo, da so pričakovali predvsem da v kolikor se evtanazij ne izvaja več so pričakovali vsaj strokovno obrazložitev 3. točke 26. člena, katere so tiste “nepopravljive motnje v obnašanju živali”, glede na katere se bo lahko veterinar odločil za evtanazijo, in bo s tem ravnal v skladu z navodili stroke in ne bo podvržen dvomom v svojo odločitev in s tem neutemeljenim prijavam in blatenjem na družabnih omrežjih.
Poleg tega pa so pričakovali tudi, da se bo za kršitelje prej in večkrat uporabil ukrep prepovedi posedovaanja živali, predvsem v primerih, ki že mejijo na mučenje živali. Pa tudi, da se bo več vlagalo v osveščanje ljudi, predvsem otrok v zvezi odgovornega lastništva živali: »Kar se sedaj izvaja pod minimumom, sam strošek s strani državnih organov bi bil zanemarljiv, pri samem osveščanju bi se močno vključila tudi sama zavetišča (izdaja brošur, s določenimi izseki Zakona o zaščiti živali, izdaja drugih publikacij, ki bi jih tudi zavetišča delila po šolah ob svojih predavanjih ipd….).«
V Zvezi nevladnih organizacij pa za zaključek poudarjajo, da nikakor ne želijo spravljati v stisko ljudi, naj bodo to živinorejci, občine, lastniki hišnih živali ali kdo drug in da ne pričakujejo radikalnih sprememb kar čez noč. »Nesprejemljivo pa je, da zaradi nekaj za ljudi motečih elementov sprememb sploh ne bi bilo. Zato zagovarjamo dobro načrtovanje in postopno uvajanje sprememb. Živali lahko z njimi pridobijo veliko, ljudje pa ne bomo izgubili praktično nič. V tokratni noveli je seveda še nekaj prostora za izboljšave, nekaj jih bomo predlagali tudi sami, potem ko vsebino natančno preučimo. V osnovi pa predlog novele podpiramo in pozivamo odločevalce, da ga podprejo, ko bo čas za to,« dodajo.
